Koalicijska pogodba, ki zadeva področje kulture, se ne uresničuje, zato posledično področje kulture v Sloveniji nujno potrebuje številne izboljšave: vse od prenove kulturno-političnega modela, podpore mednarodni umestitvi slovenske kulture pa vse do zagotavljanja medijske svobode, spodbujanja kulturno-umetniške vzgoje na vseh ravneh izobraževanja, predvsem pa na področju krepitve slovenske kulture, jezika in kulturne dediščine na celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Velika apatičnost s strani države pa se kaže tudi na področju zamejcev, ki živijo izven slovenskih meja.
V včerajšnji oddaji Objektiv sta svoji mnenji glede te tematike in glede dela vlade soočila predstavnika strokovnega sveta SDS, tako imenovane vlade v senci, dr. Vasko Simoniti za področje kulture in Miro Petek za področje Slovencev v zamejstvu in po svetu.
Velika operativna šibkost kulturnega ministrstva
Na operativno šibkost ministrstva kaže tudi dejstvo, da minister v parlamentu do sredine letošnjega leta ni poslal niti zakonsko obveznega poročila o uresničevanju nacionalnega programa za kulturo. Simoniti je komentiral, da je bilo to poročilo poslano šele pred nedavnim in le-to kaže na veliko skromnost in upad, ki se v kulturi dogaja v zadnjih dveh letih.
Izpostavimo samo primer Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki naj bi omogočil prenovo kulturno-političnega modela, v resnici pa sploh nima primernih podlag za resno obravnavo v javnosti. Simoniti je izpostavil, da je to žalostno, ker ta zakon predstavlja temeljni zakon Ministrstva za kulturo. Tudi za Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi ni prišel dlje od tega, da bi ga bilo potrebno na novo vsebinsko opredeliti in sprejeti. Simoniti je kritično izjavil, da se minister kljub temu, da se je kultura znašla v zelo šibkem položaju, bolj ukvarja z razporeditvami kot pa s kulturno politiko.
Sredstva za kulturo se spet manjšajo
Simoniti je izpostavil, da je vlada v koalicijski pogodbi napisala, da se zavezujejo h krepitvi slovenske kulture, kar pa ni mogoče, če zmanjšaš sredstva za 30 milijonov evrov. Proračun za kulturo je veliko manjši kot pred desetimi leti, sedaj pa sprejemajo proračun za naslednje leto, ki naj bi skupaj z evropskimi sredstvi znašal 155 milijonov evrov, za katera pa sploh ne vemo, če jih bomo dobili. “Ne smemo zanemariti dejstva, da ima vlada velike težave s črpanjem sredstev,” je dejal Simoniti.
Kobilarna Lipica je s pomočjo ministrstva postala plen lokalnih interesov
Ministrstvo za kulturo je v zadnjih dveh letih pripravilo le tri odmevne stvari: prvič, medijsko strategijo do leta 2024, ki so se ji odpovedali celo člani strokovne komisije, ki so jo tudi pripravili. S kobilarno Lipica so združili hotelsko območje, kar je vlada v mandatu Janeza Janše razdružila, ker je s strani države vzdrževana kobilarna napajala gostinsko-komercialni del. To je bilo v interesu lokalne skupnosti, zaradi česar je kobilarna kot državni in simbolni pomen postala plen lokalnih interesov.
Mačehovski odnos do kulturne dediščine
Področje kulturne dediščine je finančno močno prikrajšano in zanemarjeno, čeprav naj bi bil to paradni konj nekdanje ministrice v preteklih dveh letih. Simoniti je omenil, da je v zadnjih šestih letih za kulturno dediščino zmanjkalo 70 % denarja, zato ni čudno, da propadajo obnovljeni gradovi, ker za njih tako lokalna okolja kot tudi država ne znajo poskrbeti.
Minister Žmavc Slovence, ki živijo izmed meja, označil za tujce
Okrog pol milijona ljudi živi na tujem in ima slovenske korenine. Miro Petek je komentiral, da sta bila dva zaporedna mandata ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca zelo škodljiva za Slovence, ki živijo zunaj naših meja. Njegov odnos do njih pa je bil najbolj viden v eni izmed izjav, ko je te ljudi označil za tujce, čeprav gre za Slovence.
Urad vlade za Slovence v zamejstvu je brez razvojne vizije
Po mnenju opozicije je izvorni problem zlasti v tem, da urad nima razvojne vizije, pojavljajo pa se dileme glede delitve sredstev med manjšinske organizacije. Petek je izpostavil skrb, da se boji, da se bo zaradi nedela Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v javnosti pojavilo mnenje, da tega urada in ministra sploh ne potrebujemo.
Za področje zamejcev imamo v Državnem zboru tudi Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi poslanec Desusa Ivan Hršak, ki je do sedaj sklical komaj eno redno sejo, prihodnji teden pa bo sklical komaj sedmo nujno sejo. Petek je za primerjavo izpostavil, da se je, ko je sam vodil to komisijo, samo v dveh letih odvilo 18 rednih sej in 9 nujnih sej.
Netransparentnost pri delitvi sredstev med manjšinske organizacije
“Delitev sredstev za manjšinske organizacije je navidezno transparenten,” je izpostavil Petek, saj večino denarja prejemajo prav organizacije, ki so ideološko bolj sorodne vladi. Na ta način so zapostavljene manjšinske organizacije, ki temeljijo na krščanski tradiciji. Žmavc je po besedah Petka star partijski kader, zato ni čudno, da je delitev sredstev nepoštena, saj temelji na politični liniji, kar za zamejce po svetu predstavlja veliko škodo.
Simoniti je za konec izpostavil, da je kultura močno odvisna od proračunskih sredstev, zato bi minister moral ukrepati na podlagi jasnega načrta, kajti drugače bodo posledice na področju kulture katastrofalne. Petek je poudaril, da bi slovenska država morala nujno vzpostaviti stike z mladimi Slovenci, ki iz države odhajajo, saj le-ti predstavljajo gromozanski potencial zaradi izmenjave dobrih praks. “Videti je, da vlada nima neke konsistentne politike v smislu prepoznavanja, kaj je potrebno z vso odločnostjo narediti in storiti,” je dejal Simoniti.
N. Ž.