V Dražgošah so se spet, tako kot vsako leto, zbrali starostniki s privilegiranimi pokojninami, politični voditelji levih strank in mladi, ki mislijo, da sta v komunizmu tekla mleko in med. Manjkal ni niti zadnji predsednik Centralnega komiteja komunistične partije Slovenije Milan Kučan. Slovesnost je spet potekala v luči slavljenja lažne zgodovine, herojstev, ki jih ni bilo, in zaklinjanja k boju, ki naj bi Slovence osvobodil potujčenja.
Slavnostni govornik prireditve je bil kar sam predsednik državnega zbora Dejan Židan. Najprej je opisal metode, s katerimi danes levica ogroža osnovne civilizacijske pridobitve. Torej, opisal je sebe. “Soočamo se z napadi na temeljne človekove pravice, zanemarjajo se moralna in civilizacijska načela, ki bi morala biti neomajna, krepi se začaran krog sovraštva in agresije, pod vzkliki domoljubja in izkoriščanja strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem in populizem,” smo ga slišali izreči.
Židan ni omenil, da ravno njegova stranka ogroža osnovno človekovo pravico, to je pravico do svobode govora. Prav tako s takšnimi procesijami krepijo krog sovraštva. Namesto da bi se spomnili padlih civilistov, se spominjajo strahopetnih partizanov, ki so pobegnili na Jelovico in ljudi prepustili na milost in nemilost Nemcem. Nato je opisal fašizem. Bolj pozornim bo jasno, da je spet opisal svojo politično opcijo: “Kaj fašizem je – grajenje kulta osebnosti, napadi na kritike, netenje strahu pred drugačnostjo, smešenje demokracije, spodnašanje avtoritete sodišč in države, zavračanje volilnih izidov, zagovarjanje izbranega naroda, spreminjanje preteklosti in pisanje alternativne zgodovine.”
Večje smešenje demokracije kot je proslavljanje totalitarizma v Dražgošah bi pri nas težko našli. Še vedno drži rek, da ko levičarji govorijo o drugih, v resnici govorijo o sebi. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez ene najbolj podlih in nedemokratičnih praks – zlorabe otrok v politično-ideološke namene. “Naši dedi so tu se nekoč bojevali, neznani junaki kot talci so padli, ker svoje zemlje niso izdali,” smo slišali recitirati enega izmed otrok, medtem ko so drugi korakali na “Kdo pa so ti mladi fantje, ki korakajo skoz’ vas”.
Posnetki so iz leta 2019, izgledajo pa kot kakšen video iz Sirije, kjer Islamska država uri otroke v korakanju in ideologiji. Takšne prakse bi morale biti, sploh kjer gre za ideološko lažno zgodovino, izobčene iz slovenske družbe. Praznujte svoje pravljice, a prosimo, pustite otroke pri miru.
Levičarjev zgodovinska dejstva ne motijo, da ne bi ponavljali popolnoma neutemeljene laži
Nato je nastopil trenutek, ko so vsi pokazali, da se jim o slovenski zgodovini niti malo ne sanja. Spet so začeli poudarjati, da zaradi partizanov govorimo slovensko. Kljub 1000 letom pod Bavarci, Nemci, Habsburžani Slovenci govorimo slovensko, po tako imenovani zmagi pa je srbohrvaščina postala uradni jezik nove države. A to levičarjev ne moti, da ne ponavljajo svoje zgodovinsko popolnoma neutemeljene laži. “Vsi skupaj pa bi morali biti ponosni, da v Dražgošah in v Sloveniji Slovenci govorimo slovensko. To, da govorimo Slovenci slovensko v naši Sloveniji, je pa tudi zato, ker je premnogo ljudi dalo svoje življenje v borbi proti fašizmu in proti okupatorju,” je dejal mag. Dejan Židan. Očitno ima oprane možgane tudi predsednik Mladega foruma SD Andrej Omerzel: “To je simbol pogumnih ljudi, zaradi katerih v Sloveniji govorimo slovensko in imamo svojo domovino in so padli za ta namen. Najmanj, kar lahko naredimo, je to, da negujemo in častimo spomin nanje.”
Kučan pa spet o sovražnem govoru …
Potem pa je svoj odpor do demokracije in ustavne ureditve pokazal tudi Milan Kučan, ki meni, da je svoboda govora nekaj popolnoma brezveznega. Polnih ust je imel demokracije, domovine in svobode, hkrati pa bi ljudem odrekal osnovno človekovo pravico do svobodnega izražanja. Demokrat, ni kaj. “Fašizem je pač neka rakava rana današnje sodobne družbe. Tisto, kar skrbi, ni samo pojav, ampak neobčutljivost in nereagiranje nanj in izgovarjanje na vse mogoče stvari tudi glede sovražnega govora. Namesto da bi ga prepoznali in mu odrekli domovinsko pravico, se izgovarjamo na svobodo govora.”
Kučan torej meni, da so se partizani in komunisti borili za demokracijo in narod, čeprav vemo, da sta po vojni zavladala enopartijski apartheid in najtrši totalitarizem. Bolj iskren in navdušen pa je bil nadkoordinator vlade Luka Mesec, ki ga navdušuje predvsem misel na to, da noben sistem ni nezlomljiv. Se nam obeta nova revolucija, se sprašujemo? “Dražgoše so simbol upora, so znanilec zmage v drugi svetovni vojni, predvsem pa simbol tega, da noben red ni nezlomljiv, pa če je še tako zastrašujoč,” je dejal Mesec.
Celo partizani priznali strahopeten beg na Jelovico, predsednik podmladka SD pa o simbolu poguma?!
Dražgoše so faktor združevanja naroda tudi za Omerzela, ki bi si lahko v roke vzel kakšno zgodovinsko knjigo. Meni namreč, da so Dražgoše simbol poguma, v resnici pa celo partizanski viri pišejo o nepotrebnih žrtvah in strahopetnem begu na Jelovico. “Po mojem mnenju Dražgoše ne delijo. Dražgoše so simbol upora proti veliko močnejšemu okupatorju, simbol poguma, ponosa vseh Slovenk in Slovencev, in po mojem mnenju Dražgoše ne delijo.”
O Dražgošah nič slabega, saj so mrtvi vaščani več kot plačali za napuh komunistov. Opozarjamo pa le na čaščenje neumnosti, napak in strahopetnega bega, ki se ga danes prodaja kot velik upor. Slavljenje Dražgoš je ista neumnost, kot če bi Francozi slavili bitko pri Waterlooju, le da tam ni bilo civilnih žrtev. Tu v Dražgošah pa je umrlo dvakrat več domačinov kot partizanov. Tako je še ena proslava laži in ideologije minila, Slovenci začenjamo leto 2019, nekateri pa ostajajo v letu 1945. Veliko pa pove dejstvo, da so bile, razen zlorabljenih otrok in nekaj zanesenjaških mladcev, na proslavi več ali manj videti sive glave. Sive glave s privilegiranimi penzijami, ki še vedno menijo, da lahko Slovence vlečejo za nos.
Posnetek, v katerem se vidi tudi reakcija Tita Turnška, poglejte tukaj:
J. G.