Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi večina volivcev svojo podporo namenila stranki SDS (18,1 odstotka), sledita LMŠ (16,4 odstotka) in SD (7,4 odstotka). Če upoštevamo samo opredeljene volivce, bi jih največ volilo SDS (27,8 odstotka), sledijo LMŠ (25,1 odstotka) in SD (11,4 odstotka), Levica (7,1 odstotka), NSi (6,5 odstotka), DeSUS (6,2 odstotka), SLS (4 odstotki). Največji osmoljenki med strankami sta koalicijski partnerici Stranka Alenke Bratušek in Stranka modernega centra, ki se z manj kot 2-odstotno podporo zanesljivo ne bi uvrstili v parlament. Kot kaže, Lista Marjana Šarca intenzivno prevzema glasove obema sorodnima koalicijskima partnericama in tako pobere vso “smetano” pri rasti vladne podpore.
Javnomnenjska anketa agencije Parsifal je izmerila podporo med slovenskimi političnimi strankami in prišla do ugotovitve: medtem ko na vrhu ni nobene spremembe, saj stranka SDS še vedno vodi, je za njo LMŠ, ki pa vztrajno pobira glasove ideološko sorodnika strankama SAB in SMC, katerima grozi zanesljiv padec iz državnega zbora.
Če bi bile volitve v državni zbor to nedeljo, bi večina volivcev svojo podporo namenila stranki SDS (18,1 odstotka), sledijo LMŠ (16,4 odstotka), SD (7,4 odstotka), Levica (4,6 odstotka), NSi (4,2 odstotka), DeSUS (4,1 odstotka). Dobra tretjina (34,8 odstotka) volivcev je neopredeljenih.
Med opredeljenimi volivci bi jih največ volilo SDS (27,8 odstotka), sledijo LMŠ (25,1 odstotka), SD (11,4 odstotka), Levica (7,1 odstotka), NSi (6,5 odstotka), DeSUS (6,2 odstotka), SLS (4 odstotki), SNS (3,3 odstotka), SMC (3 odstotki), SAB (2,4 odstotka), Pirati (1,4 odstotka), DD (1,3 odstotka), NLS (0,5 odstotka).
Dolgoročni trendi merjenja kažejo, da podpora stranki SDS ostaja enaka v primerjavi s prejšnjim merjenjem (prejšnje merjenje 27,7 odstotka, trenutno 27,8 odstotka), padec je zaznati pri strankah SD, SNS in SAB. Podpora se je povišala strankam Levica, SLS in LMŠ.
Podpora vladi raste, pri razdeljevanju denarja so bili radodarni, celo zadolžili so se
Anketa je zaznala tudi porast podpore vladi. Zajeten “čokoladni bonbon”, ki ga je vlada že takoj na začetku mandata, v obliki 300-milijonskega dviga plač, namenila javnemu sektorju, se pozna pri javni podpori. Vlado podpira 63,7 odstotka vprašanih, za tolikšen dvig popularnosti pa se je morala vlada dodatno zadolžiti za 1,5 milijarde evrov.
Z vlado ni zadovoljnih 30 odstotkov vprašanih, ki se očitno zavedajo, da se počasi približuje kriza, zadolževanje in višanje javne porabe pred recesijo pa nista racionalna razvojna ukrepa. 6,3 odstotka anketirancev se ni znalo opredeliti.
V primerjavi z zadnjim, decembrskim merjenjem javnega mnenja je podpora vladi narasla s 57,9 odstotka na 63,7 odstotka.
C. Š.