Na zahtevo za začetek postopka pred Komisijo za etiko in integriteto pri Sodnem svetu proti nekdanjemu ustavnemu in sedanjemu vrhovnemu sodniku Janu Zobcu, ki ga je vložilo vrhovno sodišče pod vodstvom predsednika Damijana Florjančiča in sta ga pravna strokovnjaka dr. Tone Jerovšek ter dr. Boštjan M. Zupančič že označila za spornega, se je sedaj odzval tudi Zobec sam. Ta na Florjančiča apelira, “da spoštuje neodvisnost sodnikov, notranjo neodvisnost, neodvisnost posameznega sodnika, in da vidi v sodstvu predvsem sodnika, ne pa kompakten aparat. Apeliram na njega, da je do sodnikov bolj obziren, bolj spoštljiv in predvsem resnicoljuben.”
Najrazličnejšim obračunom z osebami, katerih delovanje in izjave niso po godu globoke države, ki praktično popolnoma nadzoruje slovensko sodstvo, ni videti konca. Vrhovno sodišče pod vodstvom predsednika Damijana Florjančiča je vložilo zahtevo za začetek postopka pred Komisijo za etiko in integriteto pri Sodnem svetu proti nekdanjemu ustavnemu in sedanjemu vrhovnemu sodniku Janu Zobcu. Vse to samo zato, ker se je kljub njegovi prepovedi odzval vabilu predsednice odbora za pravosodje državnega zbora na 9. sejo tega odbora, ki je potekala 10. maja 2019. Zlasti je pri tem paradoksalno, da mu v isti zahtevi očita tudi dejstvo, da je na seji, ki se je je kljub prepovedi udeležil, jasno in glasno povedal, da mu je predsednik prepovedal udeležbo na njej. Na omenjeno Florjaničevo zahtevo se je v intervjuju za Novo24TV sedaj odzval tudi Zobec sam.
Zobec že dlje časa opozarja na številne nepravilnosti in težave znotraj slovenskega sodstva. Med drugim poudarja, da si je sodna oligarhija v primerih, kot so Patria, Kangler in Novič, privoščila hude zlorabe. “To pa ni bilo všeč tej vodstveni strukturi, ki želi imeti avtoritarno piramidalno strukturirano sodstvo,” je v intervjuju povedal Zobec. “Ker tega nisem upošteval, ker sem ravnal avtonomno, neodvisno in ker je moje razumevanje zavor in ravnotežij ter odnosov med različnimi vejami oblasti drugačno od njegovega,” je ob tem predstavil prave vzroke za Florjančičevo zahtevo.
Gre za potrditev Florjančičeve avtoritarnosti
Kot pravi Zobec imajo pravniki različne poglede na ustavnost. Po njegovo so eni in drugi pogledi legitimni, v kolikor jih tisti, ki takšne poglede izražajo, argumentirajo. Če pa za njimi ne stojijo argumenti, potemtakem po njegovo niso legitimni. “Jaz sem svoje argumente navedel, on jih ni. To se mi zdi potrditev avtoritarnosti,” je o tem, da Florjančič ni zadovoljivo podkrepil svoje odločitve, povedal Zobec. Ta se ob tem sprašuje, od kod ta avtoritarnost izvira. Po njegovo gre “za podedovanost avtoritarne miselnosti, ki se je globoko naselila v sodniško dušo pri marsikom, zlasti starejši generaciji.”
Zobec Florjančiča poziva, naj bo bolj spoštljiv in obziren do sodnikov ter bolj resnicoljuben
Po mnenju Zobca je Florjančič s tovrstnim postopkom dal zelo slab zgled: “Mislim, da je naredil še en korak v napačno smer, še enkrat pokazal tisto, kar sem v kolumnah že pisal, še enkrat je potrdil moje teze, dokazal, da je res tako.” Zobec na Florjančiča tudi sicer apelira, “da spoštuje neodvisnost sodnikov, notranjo neodvisnost, neodvisnost posameznega sodnika, in da vidi v sodstvu predvsem sodnika, ne pa kompakten aparat. Apeliram na njega, da je do sodnikov bolj obziren, bolj spoštljiv in predvsem resnicoljuben.” Obenem je prepričan, da bo Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu ravnala prav in Florjančičevo zahtevo zavrnila.
Rajko Golob