Obrambni minister Matej Tonin je v četrtek, 17. marca 2022 obiskal Slovaško, kjer se je srečal s slovaškim obrambnim ministrom. Pogovarjala sta se predvsem o Ukrajini in krepitvi zveze Nato na Vzhodu. Govora je bilo tudi o vzpostavitvi nove misije zveze Nata, za njene potrebe naj bi tudi Slovenija prispevala eno četico, ki jo bo sestavljalo približno 200 vojakov s pomožnim osebjem. O vsem tem je Tonin spregovoril tudi v oddaji Tema dneva na Nova24TV.
18. marca 2022 je v oddaji Tema dneva gostoval slovenski obrambni minister Matej Tonin, ki je spregovoril o stanju v Ukrajini ter nedavnem obisku na Slovaškem, kjer se je sestal s kolegom Jaroslavom Naďom. S slovaškim obrambnim ministrom sta se pogovarjala o potrebi po krepitvi Nata na vzhodu Evrope in oblikovanju nove misije Nata na Slovaškem, zanjo bo Slovenija prispevala približno 200 vojakov.
Dan pred obiskom na Slovaškem je Tonin skupaj z ostalimi ministrskimi kolegi iz držav članic Nata sestankoval v Bruslju. Ta izredni vrh je bil po Toninovih besedah namenjen razpravi o stanju v Ukrajini, zaradi česar je prek videokonference sodeloval tudi ukrajinski obrambni minister Oleksii Reznikov, ter spopadanju z vprašanjem, kaj bo Nato storil, da zaščiti države članice zavezništva in prepreči, da bi se konflikt v Ukrajini prelil na Zahod.
Sploh zadnje vprašanje je še toliko bolj pereče zaradi informacij, da so na letališču v Pisi skušali na letalo, ki naj bi prevažalo humanitarno pomoč za Ukrajino, naložiti “bojni material”. Letališki delavci so zavrnili ukaz, italijanski sindikati pa so v izjavi za javnost obsodili poskus prevažanja orožja pod pretvezo humanitarnosti. Potrebno je poudariti, da še zdaleč ne gre za neko drobno stvar. Zaradi take reči je npr. ZDA vstopila v 1. svetovno vojno, ko je nemška podmornica potopila potniško ladjo Lusitanija. Nemčija je trdila, da je ladja prevažala orožje, ZDA in Velika Britanija pa sta vztrajali, da je dejanje vojni zločin s strani Nemčije, ter sveto zatrjevali, da potniška ladja ni prevažala streliva ali drugega spornega tovora. V eksploziji je umrlo več kot tisoč potnikov, ZDA pa so vstopile v vojno. Britanci so vztrajali, da na Lusitaniji ni bilo streliva, vse dokler ni postalo možno doseči razbitine potopljene ladje, nakar so opozorili, da potop odsvetujejo, saj bi bila lahko na ladji neeksplodirana eksplozivna sredstva. Na potopljeni ladji je bilo najdenih več kot 15 tisoč nabojev za puške. Poleg tega so potapljači odkrili tudi neeksplodirane eksplozivne naprave, ki so jih za sabo pustili Britanci, ki se jim je pred časom zaradi morske globine sfižil poskus, da bi razstrelili razbitino potopljene ladje in zakrili sledove več kot sto let stare laži.
Čustveni nastop ukrajinskega ministra
“Ukrajinci ne pričakujejo, da se bomo mi borili namesto njih, pričakujejo pa, da jim bomo pomagali v materialnem smislu, da bodo ta ruski pritisk, to rusko invazijo lahko vzdržali, ker nenazadnje tam branijo evropske vrednote in pri teh stvareh jim moramo seveda pomagat,” je pojasnil Tonin in označil Reznikov nastop, v katerem je ukrajinski minister opozoril, da so nekateri del mest v ruševinah in izbrisani iz zemljevida, za nadvse čustven. Tonin je ponovil trditve ukrajinskega ministra, da so se ruske oborožene sile potem, ko je Ukrajina ustavila njihov napredek, v jezi zatekle k silovitejšemu uničenju in “tolčejo celo po civilnih ciljih.”
V nadaljevanju je Tonin spregovoril o slovenskem sodelovanju pri novi misiji Nata na Slovaškem. Po besedah slovenskega obrambnega ministra Slovenija z udeležbo kaže, da je pripravljena preiti od besed k dejanjem. Seveda dodaja, da bo za napotitev slovenskih vojakov na Slovaško potrebno soglasje državnega zbora, a je prepričan, da bo predlog deležen široke podpore. Na tak način po Toninovih besedah Slovenija vzhodnim članicam zveze Nato zagotavlja večjo varnost. Slovenija bi poslala na Slovaško okoli 200 vojakov.
Ponavljanje napak iz 30. let
Cilj naj bi bil preprečitev širitve ukrajinskega konflikta na države članice Nata in po Toninovem mnenju mora tudi Slovenija tu nositi pravični delež. Tonin se je za potrebe argumenta sprehodil skozi zgodovino in ustavil pri Adolfu Hitlerju. V isti položaj kot Hitlerja je Tonin potisnil ruskega predsednika Vladimirja Putina. “Tukaj pri Putinu bi šlo po istih stopinjah,” je modroval Tonin. “Če bi Ukrajina padla, potem sem prepričan, da bi prva naslednja država bila Moldavija in tako naprej.” V Moldaviji se nahaja Pridnestrska republika. Gre za odcepljeno republiko ruske manjšine, ki je na papirju sicer še vedno del Moldavije, v praksi pa je vse od leta 1992 neodvisna.
Po Hitlerju je prišlo na vrsto obujanje spominov na vojno za slovensko neodvisnost in poudarjanje boja za neimenovane evropske vrednote. Tonin poudarja, da je Nato obrambno zavezništvo (v odziv nanj je v času hladne vojne nastal Varšavski pakt), ne zdi pa se mu sporno niti, da se pomaga Ukrajincem. Glede tega vprašanja je bil Tonin dovolj nenatančen, da vprašanje, kakšno obliko pomoči točno ima v mislih za Ukrajince, ostaja neodgovorjeno. Je pa slovenski obrambni minister zato poudaril, da je Nato zelo previden in ne želi eskalirati konflikta v Ukrajini. To je do neke mere potrdilo tudi predajanje odgovornosti o dobavi lovcev za Ukrajino. Bi, ne bi, bi, ne bi, bi lahko opisali potek te akcije. Za zdaj se je po prestavljanju odgovornosti s Poljske na ZDA ustavilo pri bi ali ne bi.
Peter Truden