Vili Kovačič, predsednik Društva Davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj, je na predsednika vlade Roberta Goloba naslovil že drugo pismo, v katerem ga poziva na pogovor in dialog. Prav tako je na Goloba apeliral, naj “umiri in strezni nekatere svoje privržence, ki očitno pijani zmage, zdaj v DZ sejejo nestrpnost, primitivizem, sovraštvo, neznanje in njihovo lastno domišljavost”.
Vili Kovačič je na Roberta Goloba, še preden je bil ta uradno izvoljen na mesto predsednika vlade, naslovil pismo z naslovom Pismo mojemu prijatelju, bodočemu predsedniku vlade dr. Robertu Golobu, v katerem ga je pozval, naj skupaj s civilno družbo premakne meje svobode, tokrat pa ga v drugem poziva na pogovor in skupne rešitve.
Kovačič je uvodoma v pismu Robertu Golobu čestital za njegovo zmago, za katero je upal, da se ne bo zgodila, kar je tudi odkrito zapisal, prav tako pa je pojasnil, da se je zdaj s tem sprijaznil in da upa, da se bo držal svojih obljub in delal v dobro ljudi, predvsem Slovenk in Slovencev. “Slovenci moramo dihati na polno, z levo in desno polovico pljuč, kar seveda pomeni tudi s civilno družbo drugače mislečih, tudi tistih, ki te nismo volili, ali kakorkoli podpirali in kolesarili v tvoj prid in v druge politične namene. Jaz pa sem te, kot si sam povedal javnosti, celo naznanil policiji zaradi nepojasnjenih, po mojem krepko neupravičenih dohodkov. Vendar, če boš upošteval potrebo po dialogu, se ti dobro piše in te bom ob dobrih potezah z veseljem podpiral, ob slabih dejanjih pa ostro, a spoštljivo kritiziral,” je zapisal Kovačič.
Poziv na pogovor in iskanje skupnega dialoga
V drugem pismu je Kovačič pozval Goloba na iskanje skupnih rešitev in k pogovoru, hkrati pa je izrazil željo, da bi mu rad simbolično podaril knjigo z naslovom “Ljubil sem slovenski narod”, v kateri je popisan zgled človeka, politika in duhovnika, ki je gore premikal in je v času resničnega fašizma premagoval nepremostljive ovire. Kovačič je glavnega junaka knjige Vergila Ščeka glede na vsebino knjige opisal kot narodnega poslanca, ki je v rimskem parlamentu v 3 letih sam vložil daleč največ interpelacij v vsej rimski parlamentarni zgodovini. Hkrati pa je zapisal, da je po njegovi zaslugi bivša cona B Svobodnega tržaškega ozemlja STO, pripadla Jugoslaviji in s tem Sloveniji.
Kovačič je Golobu predlagal uresničitev treh simbolnih zadev
Kovačič je ob pripovedi o Ščeku v pismu nadaljeval, da ga to spomni na aktualnega “velikega človeka, Slovenca in Evropejca, Borisa Pahorja“, ki ga slavijo vsi, nihče pa njegovih priporočil ne jemlje resno, čeprav bi morali. “Jaz pa želim ravno obratno – ne za enkratno rabo in ne samo z besednimi hvalospevi, ampak tako, da se mu resnično oddolžimo trajno ter tudi konkretno in simbolno”, je pojasnil in Golobu v nadaljevanju predlagal 3 simbolna dejanja, ki bi jih Golob lahko uresničil, in sicer, da bi na mesto “impozantnega bronastega kipa Borisa Kidriča pred predsedniško palačo postavili enako velik impozanten spomenik Borisu Pahorju, ki je bil poleg ostalega tudi eden prvih piscev v Mali list, ki ga je urejal in izdajal v času resničnega fašizma, že omenjeni znameniti narodni buditelj Vergil Šček”, se je glasil predlog, za katerega Kovačič meni, da je uresničljiv tudi brez podpore ostalih glede na rekordno parlamentarno večino, s tem pa bi poplačal tudi zgodovinski dolg Borisu Pahorju.
Naslednji Kovačičev predlog Golobu je uveljavitev Pahorjevega predloga, da bi druga kitica Zdravljice postala obvezni del slovenske himne, kot zadnjo stvar pa je predlagal, da “slovenski parlament v znak priznanja Borisu Pahorju, človeku, ki je preživel 3 totalitarizme, sprejme resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009 in 2019”. Svoje predloge je Kovačič opredelil kot zgodovinsko utemeljene, na podlagi domoljubja in narodne zavesti, ki jo je poudarjal Boris Pahor. “Gre za identitetno nujo, ki bi nas ne smela razdvajati, pač pa poenotiti in združiti”.
Kovačič upa, da se bo Golob držal obljub kljub sugeriranju tistih iz ozadja
“Dragi Robert, kot Primorec si glede na položaj, ki si ga zasedel zdaj, prvi poklican, da kot politik to storiš, skupaj s civilno družbo s katero želiš vladati. Ko boš to začel te bomo z veseljem podprli,” je zatrdil Kovačič, ki se hkrati sprašuje, ali bo Golob imel dovolj poguma, da si bo to upal storiti kljub ljudem v ozadju, “civilna družba to pričakuje in upa na povabilo k sodelovanju vse dobromisleče, kajti segregacija po načelu lojalnosti in poslušnosti, bi pomenila nov povratek fašizma iz obdobja totalitarnega 20 stoletja in konec demokracije”.
“Dragi Robert, rekel si, da naj te sodimo po dejanjih, in javno si povedal, da boš v koaliciji imel prvo in zadnjo besedo, zato ti tudi javno pišem. To pomeni, da ni proceduralnih ovir za izvedbo opisanih dejanj. Glede Borisa Pahorja bi bila to tudi izredna posthumna oprostilna gesta človeku, ki je z razlogom odklonil priznanje častnega meščana glavnega mesta Ljubljane. Kar pa ne sme biti ovira za njegov spomenik pred predsedniško palačo glavnega mesta države. S tem bi Slovencem tudi bi pokazal, da tudi nova oblast zna ceniti prave vrednote.
Dragi Robert, Hic Rhodus, Hic salta! Civilna družba ne pozablja, da si ji obljubil sodelovanje pri odločitvah!”
Sovraštvo do Janše so vsilili mediji in ostali čredni “intelektualci”
Kovačič je v zaključevanju besede v pismu povedal, da se pogovori s civilno družbo in sklepanje dogovorov z omenjeno doslej niso izvajali, čeprav si je to želel. Niti z Janezom Janšo, pa čeprav naj bi ga ta kar nekajkrat pozitivno in javno podprl. Priznava, da je tudi sam podpiral njegove pozitivne poteze, pa tudi kritiziral napačne, čeprav večkrat neuspešno. “Nikoli pa Janeza Janše nisem sovražil, ker sovraštvo, ki so ga Sloveniji vsilili vodilni mediji, njim pa slovenski čredni ‘intelektualci’ ter lumpen proletarci,” je dejal in poudaril, kako uničujoče je sovraštvo tako v Sloveniji kot drugje. Avtor pisma je poudaril, da se bo v prihodnosti še vedno javljal kot aktivist civilne družbe, spomnil pa je tudi na “zgrešen in koruptiven projekt TEŠ6″, glede katerega sta se v preteklosti oba strinjala, opozoril pa ga je, da zdaj celo njegovi novi ministri ne jemljejo dovolj resno. Kovačič poziva k novim časom, tokrat v čast in priznanje najverodostojnejšemu pričevalcu vseh treh totalitarizmov 20. stoletja, to je pisatelju Borisu Pahorju.
“Namesto sedanjega spomenika hudodelcu želimo na istem mestu postaviti enako velik spomenik v bronu, pravkar umrlemu velikanu slovenstva. Potrebujemo torej spomenik človeku, ki nas bo nenehno opozarjal na svoj jezik, kulturo, zgodovino in našo narodno bit in ki je hkrati antipod Kidriča, človeka, ki je bil njegovo diametralno in brezumno nasprotje. Ti predlogi ne bodo povzročili resnih finančnih posledic, saj je treba bron le preliti v drugo obliko človeka. Ostali predlogi pa so finančno nevtralni,” je zaključil v pismu Vili Kovačič, v dodanem pripisu pa je na Goloba apeliral, naj “umiri in strezni nekatere svoje privržence, ki očitno pijani zmage, zdaj v DZ sejejo nestrpnost, primitivizem, sovraštvo, neznanje in njihovo lastno domišljavost”.
Ana Hribar