“Predvsem mladi so povsem brezbrižni. Prihajam naravnost iz ambulante, kjer so naši starejši pacienti zelo na tekočem, zelo ozaveščeni, sami povprašajo, če lahko pridejo. Starejši del populacije je zelo izobražen s priporočili. Gledajo tudi avstrijsko, nemško televizijo. Iščejo informacije in se zelo pametno obnašajo. Žal pa mlajši ne. Ta opozorila, ki jih že imamo, danes ne jemljejo resno. Opozarjam na razdaljo, higieno, umivanje rok. To učimo že majhne otroke. To so najnujnejši ukrepi, ampak to ne zadošča preveč, če ne omejimo socialnih stikov,” je za Nova24TV poudarila zdravnica Alenka Forte, dr. med., specialistka interne medicine in gastroenterologije. Zdravnik in nekdanji predsednik Državnega zbora RS dr. France Cukjati pa opozarja: “Če greste ven, se zapeljite v gozd. Izogibajte se kontaktom, umivajte roke. Bolniške postelje bodo kmalu zasedene, tudi tiste za intenzivno terapijo. Tudi težko bolni bodo vezani na domačo karanteno.”
Starejši so po besedah dr. Alenke Forte najbolj ranljivi v tej skupini. “Zato tudi opozarjam sorodnike, da naj ne hodijo nepotrebno na obiske starejšim. Naj imajo več telefonskih kontaktov. Čim bolj se je treba zadrževati v domačem okolju in se izogibati vseh stikov, ki si jih posameznik v dani situaciji lahko privošči. Ne hodimo ne v cerkev, ne na velike poroke, pogrebe. To so vse potencialne možnosti okužbe. Žal je ta virus tako virulenten, da naredi preskok iz navidezno zdravega na osebo, ki jo kompromitira z virusom. To je lahko usodno. To je dvorezno. Virologi opozarjajo, da ni povsem jasno, ali je nekdo že z vzpostavljenim kontaktom že 24 ur kužen, kljub temu, da ne kaže nobenih znakov. To opozarja veliko zdravnikov. Merjenje telesne temperature je nezadosten ukrep. Važna je epidemološka amneza posameznika.”
“Zavedati se moramo, da smo lahko okuženi, pa ne kažemo nobenih znakov, ampak smo prenašalci virusa in lahko okužimo. Velik problem je to za tiste ljudi, ki so zaposleni ob meji in prehajajo mejo zaradi službenih obveznosti. Vendar bi tukaj morali omejiti gibanje in izhode. Druge rešitve žal ne vidim. Če je to tako kužno kot kuga, potem se moramo tako obnašati, kot da imamo kugo,” opozarja dr. Forte. Problem je, da so bili preveč zadržani v ukrepih in navodilih s strani odgovornih. “Tako minister za zdravje kot direktorica NIJZ. Namreč, če ste sledili dogajanju na Kitajskem in temu burnemu dogajanju v Italiji, bi morali zaradi visoke kužnosti tega bacila, glede katerega svetovni epidemiologi opozarjajo na specifičnost tega virusa, takrat, ko je Italija prva sprejela ukrepe o omejenem gibanju na slovenski meji, takoj uvesti ukrepe tudi v Sloveniji. Spomnimo se lahko teh zdravnikov iz Nove Gorice, ki niso imeli nobenih navodil, nobenih mask. Tisto je bil čas, da bi slovenska vlada ukrepala in zaprla meje.”
“Poleg tega glede na znane podatke virologov WHO bi morali takrat vse tiste, ki so bili na pandemičnih območjih v Italiji, opozoriti, da se podajo v samoizolacijo in da se dajo pred nastopom službe testirati. Predvsem zdravstveni delavci. Vidimo lahko, da je veliko okuženih smučalo v Italiji. Med njimi veliko zdravstvenih delavcev. Jaz nisem epidemiolog, sem internist. Vendar eno je teorija, drugo pa je ukrepanje ob realnem dogajanju danes v Aziji, na Kitajskem in v Italiji. Šlo je predvsem za birokratske ukrepe neke znanosti, ne pa da bi se dejansko upoštevalo, kaj se na terenu dogaja.” Dr. Forte se je zavzela za najbolj restriktivne ukrepe, ki se jih lahko. Zajeziti čim več tistega, kar se zajeziti da. Infrastruktura pa mora teči dalje. Podala je prepričanje, da bo mandatar Janez Janša sprejel ustrezne ukrepe za zajezitev koronavirusa, da ne bomo imeli slike, kot je v Italiji.
Mladi ljudje so zelo brezbrižni
Ukrepi so pri nas sprejeti prepozno, je prepričana Alenka Forte in dodaja, da je že štirinajst dni nazaj priporočala samoizolacijo. “Jaz nimam mandata, tudi Janez Janša ga še vedno nima. Vendar njegova priporočila po Twitterju so zelo blizu temu.” Strokovnjakinja s področja medicine misli, da so bili vsi preveč zadržani in niso sledili, kaj se dogaja v Italiji. Predvsem mladi so povsem brezbrižni, saj prihaja naravnost iz ambulante, kjer so njihovi starejši pacienti zelo na tekočem, zelo ozaveščeni, sami povprašajo, če lahko pridejo. Starejši del populacije je po njeno zelo izobražen s priporočili, saj gledajo tudi avstrijsko in nemško televizijo ter pri tem iščejo informacije in se zelo pametno obnašajo. Fortejeva ugotavlja, da tega žal ni pri mladih, za katere meni, da so zelo brezbrižni, saj opozoril ne jemljejo resno. “Opozarjam na razdaljo, higieno, umivanje rok. To učimo že majhne otroke. To so najnujnejši ukrepi, ampak to ne zadošča preveč, če ne omejimo socialnih stikov,” je še prepričana Fortejeva.
“Vemo, kdo je danes odgovoren. Gledam tole zmedo, neodločenost. Tale sorazmernost ukrepov v luči omejevanje gospodarske škode je priporočala Evropska komisija. Glejte, ne gre za varovanje zdravja ljudi, vendar prva konferenca, ki jo je imela sekretarka za zdravstvo in naš komisar Lenarčič za krizna upravljanja kažeta, da se vsi bojijo velike ekonomske škode. Kaj nam to koristi, če smo bili z ukrepi sorazmerni, ko imamo takšno epidemijo v Italiji? Če bi sama imela mandat, bi ravnala tako, kot s pacientom, ki ima najhujše zdravstvene probleme. Takrat greš z najhujšimi, restriktivnimi ukrepi, da zajeziš bolezen. Potem pa ukrepe zmanjšuješ glede na stanje pacienta. Jaz bi sprožila najbolj restriktivne ukrepe, potem bi jih zmanjševala. Temu rečemo “step down”. V medicini ga poznamo, žal pa ga epidemiologi niso vzeli.”
Naše bolnišnice niso opremljeni kot nemške
“Najprej bi morali sprejeti restriktivne ukrepe, potem pa jemlješ nazaj, kje si. Napaka je bila, da so sproti spremljali in prilagajali ukrepe. Če se v Sloveniji zgodi Italija, nimamo zadosti postelj intezivne terapije. Ljudje bomo umirali, ker ne bodo prišli do respiratorja. Naše bolnišnice niso opremljene kot nemške. Ne vem, če ima Slovenija 20 takšnih postelj. Takšne epidemije še nismo imeli, je izjemna. Ne moreš funkcionirati kot pri eni gripi pa govoriti o sorazmernosti ukrepov. Medtem pa vidiš, da je epidemija podivjala in ušla izpod nadzora in rok, moraš sprejeti najbolj striktne ukrepe. Se pravi, zajeziti, zapreti, bom rekla zamrzniti to dogajanje, potem pa počasi spremeniti ukrepe. To je pragmatično.”
“Iz teorije je potrebno iti v prakso. Predolgo so čakali. Štirinajst dni so bili prepozni z nadzorom na italijanski meji. Ogromno tega bi se lahko preprečilo. Če bi slovenske državljane pozvali, da naj gredo v samoizolacijo zaradi obiskov v Italiji, naj pridejo na testiranje in šele potem v službo, verjamem, da bi to epidemijo preprečili. Samo ta dva ukrepa bi morali narediti štirinajst dni nazaj. Virulentnost je zelo visoka. Pa navodila, da če nimaš simptomov, da se lahko vrneš na delovno mesto. Zaradi tega imamo veliko zdravstvenih delavcev okuženih. Bili so na smučanju. Morali bi iti v samoizolacijo, na test in komaj tedaj se vrniti na delo. Upamo le, da se bo dobro izteklo, ker so tile odgovorni krivi za to. Upam, da bo vlada potrjena, ker je Janša prava oseba in strateg za to situacijo.”
Zdravnik in nekdanji predsednik Državnega zbora RS dr. France Cukjati je za Nova24TV na vprašanje, kakšno je stanje, povedal: “Stanje je takšno, da na začetku tedna, ko smo imeli 21 dokazano okuženih, sva šla z ženo staviti, koliko jih bo do konca tedna. Sam sem zatrdil, da bo številka okrog 100, žena pa preko 200. Vse kaže, da bom stavo izgubil. Takšno je stanje. Z ukrepi kasnimo najmanj 14 dni in to nas bo drago stalo. Takoj, ko je Italija v sosednjih pokrajinah razglasila nekakšno karanteno, bi morali mi na meje postaviti kontrolo tudi za vračajoče Slovence. Že pred tednom dni bi morali zapreti vse vrtce, šole in tako dalje ter morda razglasiti celo izredno stanje, da lahko zaobidemo tudi kakšen zakon. Že za obvezno hišno karanteno in nego otroka bi morala država zagotoviti neko nadomestilo oziroma bolniško. Ta strošek bi moral iti v paket izrednih razmer in ne v breme podjetja,” je prepričan.
Izogibajte se kontaktom, umivajte roke
V priporočilu ljudem, kako naj ravnajo, je Cukjati povedal, da če ni nujno, nikar v družbo. “Če greste ven, se zapeljite v gozd. Izogibajte se kontaktom, umivajte roke. Bolniške postelje bodo kmalu zasedene, tudi tiste za intenzivno terapijo. Tudi težko bolni bodo vezani na domačo karanteno. Doma se je potrebno dogovoriti, kako bomo izolirali posameznega družinskega člana, da zavarujemo ostale. Je pa res, da država bi že sedaj morala načrtovati večje število kisika na domu. Kisik je namreč glavno sredstvo za premostitev respirativne stiske, ki se pojavlja menda v kar petih odstotkih.” Cukjati je pojasnil, da je kisik aparat, obstajata pa dve vrsti: eden je na kisikovo bombo (cenejša izvedba), dražji pa iz zraka konecntrira kisik in ga dovaja pacientu. “Slednje bi bil prevelik strošek. Tudi planinci, ki gredo v Himalajo imajo s sabo kisikovo bombo in masko za pomoč. Prepričan sem, da glede na kapacitete bolnišnice ne bodo mogle v celoti tega pokriti.”
Nekdanji minister za zdravje in aktualni kandidat za zdravstvenega ministra Tomaž Gantar je povedal, da se strinja, da se dolgo časa ni dovolj resno jemalo te bolezni. Preveč je bilo morda primerjav z gripo, ki se je izkazala za dosti blažjo obliko kot je sedanji koronavirus. Za ljudi pa velja to, kar se ves čas poudarja: ustrezni higienski standardi, izogibanje obiskovanja kakršnih koli predelov, področij, prireditev, kjer je množičnost velika. Zato se odsvetuje obisk. Tu ne gre samo za to ali je na prireditvi 50 ali 100 ljudi. Okužba se lahko zgodi povsod.
Ne drži, da je en meter razdalje varna razdalja
Naslednja napaka, ki se je po besedah Gantarja dogajala, je bila pa ta, da se je nekako odcepilo mišljenje, da en meter varne razdalje predstavlja varnost pred okužbo. “To žal ne drži. Kužnost je veliko večja, zato je potrebno vse ukrepe resno jemati. Vsak, ki ima težave, se pravi kašlja, kiha, ima visoko temperaturo, težave ali pospešeno dihanje. Teh opozoril je veliko. Samo v skladu z navodili, ki so bila objavljena, je potrebno ustrezno ravnati. Jaz se bojim, da se rigorozni ukrepi začenjajo prepozno. Upam samo, da bodo pravočasni in da se bodo tudi uspešno izvajali ti ukrepi. Šole je enostavneje zapreti, meje že malo težje. Dejstvo pa je, da so države, ki so uspele omejiti širjenje bolezni, takoj posegle po strogih ukrepih, ki v nekem trenutku izgledajo pretirano. Težava je v tem, da če so prepozni, potem ne zaležejo več. To je velika nevarnost za Slovenijo. Ogrožen je tudi zdravstveni sistem. Kar se je začelo dogajati, tudi z okužbami zdravstvenih delavcev, je v bistvu hudo nevarna situacija. Jaz mislim, da je potrebno poseči o maksimalnih ukrepih in upati, da je v tem trenutku še pravočasno.”
Za mnenje smo povprašali tudi nekdanjega ministra za zdravje Andreja Bručana. “Povečanje števila novih primerov kaže, da je stvar resna in se je potrebno teh navodil držati. V Sloveniji smo v rahlem zaostanku oziroma zamudi s temi ukrepi. Mogoče bi bilo boljše, če bi bistveno prej omejili vstop v Slovenijo. Da bi bil vstop v Slovenijo možen samo tistim, ki bi dokazali, da so brez temperature in brez virusa. Obenem pa je treba upoštevati nekatere možnosti, ki za to obstajajo. Potrebno je imeti dobro organizirano službo, ki se sedaj vzpostavlja. Mislim, da bi to moralo biti že narejeno kar precej prej. Na to se je opozarjalo, vendar se je na tem področju naredilo premalo.”
Ukrep o zaprtju šol je ocenil kot smiseln. “Kar pa se tiče športnih prireditev, se odvijajo v tem smislu, da se odpovedo, med drugim tudi v Kranjski Gori. Predvsem sami lahko naredimo veliko, da kontakte čim bolj omejimo. Virus se lahko pokaže kasneje. Kar se tiče preverjanja potnikov iz Italije na mejah z meritvami temperature – jaz mislim, da je ukrep primeren. Kaj bi bilo od tega bolj primerno, niti ne vem. Ampak na vsak način, da se onemogoči vstop tistim, ki tega potrdila nimajo ali pa tistim, ki kažejo znake temperature. Kar se tiče prenašanja oziroma kužnost, je verjetnost, da so nekateri prenašalci kak dan prej, preden se pojavi temperatura, ampak kužnost teh ljudi je bistveno manjša od tistih, ki že imajo znake bolezni. Ukrep, ki je po mojem mnenju primeren. Mislim, da smo malo zamudili.”
Zase lahko naredimo največ sami
Če zbolimo, ostanemo doma
V času povečanega pojavljanja okužb dihal se izogibamo zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi. Poskrbimo za redno zračenje zaprtih prostorov. V primeru, da zbolimo, ostanemo doma, še posebej opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Svetovna zdravstvena organizacija WHO v ospredje daje temeljito umivanje rok z milom in spiranje. Še posebej je svetovano po kašljanju, smrkanju, po skrbi za obolelega, pred in po pripravi jedi/obroku, po uporabi toaletnih prostorov, po dotikanju živali in seveda tedaj, ko so roke vidno umazane.
NIJZ je podrobno pojasnil, kakšno je temeljito umivanje rok. Roke naj se najprej dobro splakne pod vročo tekočo vodo. Z milom, ki se ga nanese po celotni površini rok, si drgnemo roko eno minuto po vseh predelih (dlani, hrbtišča, med prsti, palca in tudi pod nohti obeh rok). Milo nato dobro speremo z rok s toplo vodo. S papirnato brisačo za enkratno uporabo si roke obrišemo do suhega. Pipo zapremo s papirnato brisačo in pazimo, da se je z umitimi rokami ne dotikamo več.
Na šal, ruto, ovratnik lahko kanete 1-2 kapljici eteričnega olja
Strokovnjaki ugotavljajo, da je nošenje maske smotrno le zato, da okuženi ne kiha v obraz ostalim. Kot preventiva pa nimajo veliko vpliva. Sluznice lahko obvarujemo pred vdorom virusov tudi na številne druge načine, s katerimi lahko dosežemo celo boljše učinke kot z maskami. Še v času kuge so zdravniki nosili maske s kljunom, v katerega so natlačili protimikrobno delujoče začimbe in si tako prefiltrirali zrak. Ker je čas karnevala mimo, verjetno po cesti ne boste hodili s takšnimi maskami. Lahko pa na šal, ruto, ovratnik kanete 1-2 kapljici eteričnega olja, ki deluje protivirusno in varuje vaše sluznice (primerni so evkaliptus, lovor, borovci, pomaranča, mandarina …). Suho sluznico v nosu lahko obvarujemo z mazili na osnovi soli (npr. Nisita) ali sami naredimo mazilo na osnovi kokosove maščobe ali masla ghee, ki mu dodamo malce soli. Sluznice grla obvarujemo tako, da jih nekajkrat na dan speremo s slanico (grgramo), 2-3 krat na dan pa poližemo pastilo islandskega lišaja ali med z dodatkom ingverja, cimeta, črne kumine ali eteričnega olja janeža.
Kaj, če nimamo dezinfekcijskih sredstev?
Naredimo jih sami! Roke in površine lahko dezinficiramo z hidrolati, eteričnimi olji razredčenimi v alkoholu, mlečno kislino (molkosan), kisom, kisom z dodatkom eteričnega olja ali izvlečkov… Za dezinfekcijo rok lahko uporabite tudi domače tinkture iz ameriškega slamnika, origana, šetraja, timijana …
Naravna sredstva, ki dokazano delujejo proti koronavirusu so: Ameriški slamnik (Echinacea purpurea), zdravilna zelišča, vitamin D3 vitamin C.
Deset splošnih nasvetov za obrambo pljuč
Odpornost pljuč lahko izboljšamo na številne načine.
1. Več vode pomeni manj sluzi.
Če so vaša pljuča dobro hidrirana, bodo za okužbe manj dovzetna, kot če je v njih zasluzena mlakuža. Veliko ljudi (posebej starejših) se ne zaveda, da s tem, ko pijejo manj vode, povečujejo zasluzenost pljuč. Telo na ta način poskuša preprečiti, da bi telo z dihanjem izgubljalo vodo, ki je primanjkuje, zato gosti sluz v pljučih in s tem ustvarja ugodno gojišče za respiratorne viruse.
2. Pekoči okusi razpršujejo sluz.
Hren, vasabi, ingver, čili in podobne pekoče začimbe imajo dokazano delovanje na razprševanje sluzi. Hkrati tudi redčijo kri in pospešujejo limfo, kar dodatno izboljša delovanje “komunalnih” služb v telesu.
3. Dobre maščobe krepijo pljuča.
Že v starih časih so pri pljučnicah pripravljali obkladke s svinjsko mastjo in lojem. Tudi uživanje kakovostnih protivnetnih maščob je zelo koristno. Če imamo v naših celičnih ovojnicah vgrajene kakovostne maščobe omega-3 in kakovostne srednjeverižne nasičene maščobe (surovo maslo, kokosova maščoba, delno tudi ekološka svinjska mast), bodo celične ovojnice bolj kompaktne in se virusi ne bodo mogli kar tako vtihotapiti v njih. In nasprotno – vnetne maščobe omega-6, ki dominirajo v klasičnih margarinah, rafiniranih maščobah in industrijsko procesirani hrani, slabijo naše celične ovojnice in jih naredijo bolj ranljive za vdor virusov.
4. Sonce in vitamin D3.
Številne študije dokazujejo, da je vitamin D odličen varnostnik za pljuča. Ker v tem času še ne moremo računati na tistega, ki ga ustvarja izpostavljanje sončnim žarkom, pomaga uživanje kakovostnih naravnih oblik vitamina D. Poiščite D3 – aktivno obliko vitamina D. Zanimiva znanstvena študija, objavljena tudi v zbirki Pubmed, “Epidemic influenza and vitamin D”, razkriva, da pri ženskah, ki so celo leto vzdrževale vnos D3 na 2000 IU, skorajda ni bilo obolelih za gripo.
5. Topljenje sluzi ne sme biti prehitro!
Pri mnogih okužbah pljuč pride do zapletov, ko začnejo z močnimi sredstvi (pre)hitro topiti sluz, ki se potem ne izloči in “zaliva” pljuča. Posebej slaba kombinacija nastane, ko po eni strani topimo sluz, z drugimi sredstvi pa »blažimo kašelj«, kar pomeni, da onemogočimo izločanje sluzi iz telesa. Bolj modro kot agresivna sintezna sredstva deluje narava. Klinično najbolj preizkušena sredstva za naravno topljenje sluzi in olajšano izločanje le-te skozi kašelj so sirupi in pripravki iz bršljana. Od domačih pripravkov pa je zelo priporočljivo v času takšnih okužb povečati uživanje sirupov iz borovih ali smrekovih vršičkov, trpotca v medu, ingverja v medu …
6. Dihajte boljši zrak
Zrak v zaprtih prostorih zelo hitro postane »iztrošen« in telesu več jemlje, kot da. Četudi ste bolni, morate skrbeti, da je prostor, v katerem bivate, dobro prezračen. Vsako uro za minuto do dve naredite prepih v prostoru. Za kakovost zraka in notranjo dezinfekcijo dihal pa lahko odlično poskrbimo tudi z eteričnimi olji. V izparilnik nakapljajte 4-6 kapljic eteričnega olja borovcev, evkaliptusa, janeža ipd. in boste hitro lažje zadihali. Hkrati boste dezinficirali tudi zrak, ki ga delite s svojo družino, kolegi ali prijatelji.
7. Navlažite zrak
Suhost zraka povečuje možnost okužb, zato merite vlažnost v prostoru in če ta pade pod 35 % začnite uporabljati vlažilnike, sušite perilo (oprano z naravnimi sredstvi, da preprečite dodatno draženje dihal s kemikalijami) ali kako drugače dvigajte odstotek vlage v prostoru. Vlažne sluznice veliko lažje izločajo varovalne snovi (t. i. lizocim), ki onemogočajo vdor patogenov. Suhe sluznice pa so lahek plen.
8. Ne pomagajte virusom
V času, ko se telo bori z virusi, boste sabotirali lastni imunski sistem, če boste uživali hrano, ki zastruplja, zakisa in zasluzi telo. Količino sluzi na sluznicah dihal povečuje uživanje mleka, belega sladkorja, bele moke in izdelkov iz njih. Izogibajte se tudi industrijsko pridelani hrani, v kateri je veliko aditivov. Ker večina virusov za svoj razvoj zahteva zakisanost tkiv, njihovo napredovanje zaviramo z bolj bazično učinkujočo prehrano. Več zelenjave, čemaža, začimb, alg, ječmenove trave, kopriv.
9. Prestavite spomladansko pospravljanje
Izognite se vsemu, kar bo dodatno obremenilo vaša dihala. Fin prah, agresivne snovi v čistilih, barvilih, umetne dišave v prostoru, osvežilci zraka, cigaretni dim … – vse to so huda in nepotrebna dodatna bremena za vaša dihala.
10.Odpravite zaprtje
Za konec je pomembno, da ne pozabimo še na ta ukrep. Večdnevno zaprtje namreč povečuje zakisanost telesa in neposredno vpliva na večjo dovzetnost pljuč za okužbe. Mogoče je ravno to razlog, da so starejši ljudje, ki so pogosto zaprti, tudi bolj dovzetni za pljučnice in druge težave s spodnjimi dihali. Čas je, da prehrani dodate več dragocenih sluzi (npr. luščine trpotca, laneno seme, chia semena), ki bodo blagodejno pospeševale prehod hrane skozi debelo črevo. Koristno je tudi povečati vnos sirotke, kisave, Molkosana in drugih fermentiranih koncentratov, ki pospešujejo gibanje črevesja in preprečujejo razraščanje patogenov v debelem črevesu. Če ne gre drugače, v času nevarnosti okužb naredite tudi klistir. Čisto črevo bo zelo olajšalo delovanje pljuč in tudi v primeru vročine zmanjšalo možne zaplete.
Hana Murn in Luka Perš