Evropska poslanca Milan Brglez in Tanja Fajon iz vrst Socialnih demokratov ponovno vzbujata dvome, ali ju za človeška življenja res skrbi bolj kot za ideologijo. Tako prek družbenih omrežij v času pandemije novega koronavirusa ne ponujata rešitev, pač pa krizne razmere izkoriščata za širjenje ideologije, tako kot so komunisti okupacijo tekom druge svetovne vojne izkoristili za krvavo revolucijo, ki je samo na slovenskih tleh terjala prek 100 tisoč smrtnih žrtev. Ali pa med migrantsko krizo, ko podpirajo politiko odprtih vrat, ne glede na katastrofične posledice. S svojimi zapisi sta pričakovano sprožila val zgražanja, a kritik drugače mislečih Fajonova ne sprejema, saj je uporabnikom Twitterja na brutalen način zagrozila s posledicami.
Do četrtka popoldne je bilo z novim koronavirusom okuženih že več kot 130 tisoč ljudi v najmanj 118 državah, bolezen COVID-19, ki jo povzroča virus, pa je terjala že vsaj 4.752 smrtnih žrtev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že v sredo pozno popoldne izbruh novega koronavirusa razglasila za pandemijo, po svetu vlada panika, države pa mrzlično iščejo načine in rešitve za zajezitev širjenja virusa. Gospodarska škoda se bo najverjetneje merila v bilijonih in tudi pri tem politiki iščejo rešitve, da bi ublažili posledice in rešili delovna mesta.
A za razliko od kompetentnih strokovnjakov in politikov nekateri levičarji, ki jim je ideologija zameglila razum iz udobja svojih pisarn ne skušajo ponujati rešitev, pač pa iščejo načine za širjenje svoje ideologije. Evropska poslanca iz Slovenije, ki pripadata Socialnim demokratom, Milan Brglez in Tanja Fajon sta na primer že sprožila val zgražanja na družbenih omrežjih.
Si predstavljate Brgleza na kriznem mestu, ko bi moral reševati epidemijo?
Brglez je tako v četrtek zjutraj razburil s sledečim zapisom: “Pandemija koronavirusa je največja grožnja družbeni povezanosti, ker boj z njo od nas zahteva družbeno distanciranje. Ostanimo ljudje in namesto nestrpnosti, sovraštva in nasilja do bolnikov in okuženih, pazimo na druge in nase!”
Pandemija koronavirusa je največja grožnja družbeni povezanosti, ker boj z njo od nas zahteva družbeno distanciranje. Ostanimo ljudje in namesto nestrpnosti, sovraštva in nasilja do bolnikov in okuženih, pazimo na druge in nase!
— Milan Brglez (@milan_brglez) March 12, 2020
Na prvi pogled nedolžen zapis, a če pomislimo na siceršnja stališča evropskega poslanca, hitro ugotovimo, da ta pravzaprav z zapisom ponovno vsiljuje kolektivizem, s strašenjem pred namišljenim sovraštvom in nasiljem pa v ljudeh vzbuja nezaupanje in najverjetneje propagira dobro znano agendo omejevanja svobode izražanja. Tudi sicer je zapis skrajno neodgovoren, eden najpomembnejših nasvetov zdravnikov v času pandemije je prav ohranjanje primerne razdalje med ljudmi in izogibanje dotikanju, npr. rokovanju. Pomenljiv je zapis komentar uporabnika Twitterja: “Milana skrbi druženje, ne gospodarstvo. Očitno mu je to edino delo in stresanje puhlic.”
Milana skrbi druzenje, ne gospodarstvo. Ocitno mu je to edino delo in stresanje puhlic
— Marjan (@Marjan20180028) March 12, 2020
Fajonova kritikom zagrozila s posledicami
Podobno kot Brglez pa v tem času ravna tudi njegova kolegica Fajonova. Ta se je na Twitterju odzvala na zapis podpredsednika Evropske komisije iz vrst socialistov Fransa Timmermansa, ki je zapisal: “COVID19 preizkuša naše zdravje in predvsem našo zmožnost, da ravnamo za skupno dobro. V Evropi je Italija zgled. Mirna osredotočenost, osredotočen pristop in tiha rešitev ljudi, ki stojijo drug ob drugem. Upam, da lahko vsi pokažemo solidarnost, ki jo potrebujemo.” Ob deljenju Timmermansovega zapisa je Fajonova zapisala: “Zelo lepo zapisano, @TimmermansEU. Virus preizkuša naše zdravje in predvsem sposobnost ukrepanja v dobro vseh. Umirjenost, dobro načrtovan odziv in solidarnost med ljudmi. #COVID19 @strankaSD”
Zelo lepo zapisano, @TimmermansEU.
Virus preizkuša naše zdravje in predvsem sposobnost ukrepanja v dobro vseh.
Umirjenost, dobro načrtovan odziv in solidarnost med ljudmi. #COVID19 @strankaSD https://t.co/CwgN9RVpmp— Tanja Fajon, mag. (@tfajon) March 11, 2020
Tudi tukaj so uporabniki družbenih omrežij hitro zaznali pravi pomen vsega skupaj in za pričakovati je bilo številne kritike, tudi ostre. A namesto, da bi Fajonova kot izkušena političarka z razumevanjem sprejela kritike drugače mislečih, je brezsramno zagrozila s posledicami: “Kaj se je pa tu zgodilo?! Sovražni, nestrpni in z grožnjami usmerjenimi komentarji pod zapisom? Vsak dan več in bolj nestrpni? Tisti, ki to delajo in tisti, ki dajejo povod, bodo nosili odgovornost. Tudi za stanje duha v družbi in posledice. Dovolj je! Zabeleženi vsi!”
Kaj se je pa tu zgodilo?! Sovražni, nestrpni in z grožnjami usmerjenimi komentarji pod zapisom? Vsak dan več in bolj nestrpni? Tisti, ki to delajo in tisti, ki dajejo povod, bodo nosili odgovornost. Tudi za stanje duha v družbi in posledice. Dovolj je! Zabeleženi vsi! https://t.co/VJ6itBXrTB
— Tanja Fajon, mag. (@tfajon) March 11, 2020
Le zgrozimo se lahko ob misli, kaj bi bilo, če bi našo državo v času pandemije in kriznih razmer še vedno s polnimi pooblastili vodili takšni, kot sta Brglez in Fajonova ter njuni ostali ideološki somišljeniki. Tudi ob vse večji grožnji nove migrantske krize nam ta dva politika nikakor ne morata vlivati zaupanja ter občutka varnosti.
So Brglezu in Fajonovi pomembnejša človeška življenja ali ideologija?
Brglez in Fajonova sta sicer oba že večkrat vzbudila vprašanja, ali jima je ideologija pomembnejša od človeških življenj. To je edino logično, saj njuna ideologija, tj. socializem oz. komunizem, ne more preživeti brez eksponentne rasti smrtnih žrtev vseh, ki si upajo podvomiti v ideologijo in režim. Tako sta se Brglez in Fajonova januarja ponovno glasno poveličevala komunizem, ki se je prav pri nas pojavil v najhujši obliki.
Tudi Fajonova ne zaostaja, septembra lani je z izjavo močno razžalostila in šokirala žrtve komunizma. Na tradicionalnem zborovanju za mir na Cerju je takrat razburila z izjavo: “Nikakor in nikoli pa ne smemo privoliti v poskuse, da bi stanje v Sloveniji med letoma 1945 in 1990 prikazovali enako, kot je bilo v Sovjetski zvezi, Romuniji in Vzhodni Nemčiji. In ne smemo dovoliti, da bi prek tega obdobja razvrednotili narodnoosvobodilni boj kot boj proti okupatorju in rehabilitirali kolaboracijo.”
Rok Krajnc