fbpx

Zgodovinska senzacija: V Avstriji odkrili drugi najstarejši zapis v slovenskem jeziku

Poleg Brižinskih spomenikov je bila zgodnja slovenščina doslej dokumentirana prek zemljepisnih in osebnih lastnih imen (foto: sta)

V novi analizi so raziskovalci potrdili, da nedavno odkrit Svetokriški rokopis iz 12. stoletja vsebuje števnike od 1 do 10, zapisane v zgodnji obliki slovenščine. Latinski rokopis s slovanskimi števniki od 1 do 10 hrani knjižnica samostana Heiligenkreutz blizu Dunaja, odkritje pa je presenetilo tudi tamkajšnje jezikoslovce.

V nedavno odkritem srednjeveškem rokopisu knjižnice samostana Heiligenkreutz so raziskovalci našli zapis slovanskih števnikov od 1 do 10. Članek o slovanskih števnikih iz 12. stoletja je bil objavljen v eni izmed poljskih znanstvenih revij. Slovenski jezikoslovec Matej Šekli pa je z analizo potrdil, da gre za zapis v zgodnji slovenščini, značilni za vzhodnoalpski prostor ob Donavi.

Ob Brižinskih spomenikih je bila zgodnja slovenščina doslej dokumentirana na osnovi zemljepisnih in osebnih lastnih imen, zdaj pa dokumentira tudi števnike od 1 do 10, ki so jih slovenski jezikoslovci odkrili s poljskimi kolegi. Kljub predvidevanju, da je šlo v prvotnem članku za poljski jezik, je Šekli potrdil določene lastnosti, ki kažejo na zgodnjeslovenski izvor, predvsem na ohranjene nosne samoglasnike, ki naj bi bili danes prisotni le še v podjunskem narečju koroške narečne skupine.

Prvo obsežnejše odkritje v slovenščini
Po besedah jezikoslovca Šeklija naj bi bil slovenski jezik zelo pomanjkljivo dokumentiran, od Brižinskih spomenikov okoli leta 1000 pa do Trubarjeve prve knjige naj bi obstajalo le približno 10 rokopisov, zato je nedavno odkrit Heiligenkreuški rokopis s slovenskimi števniki od 1 do 10 še toliko pomembnejši, saj pomeni prvi zapis slovenščine v obsežnejši obliki. Raziskovalci so bili nad odkritjem pozitivno presenečeni, potrdili pa so že prejšnje domneve o prisotnosti določenih jezikovnih lastnosti.

Samostan Heiligenkreutz (Foto: Facebook)

Latinski rokopis s slovanskimi števniki je bil odkrit v samostanu Heiligenkreutz blizu avstrijske prestolnice. Omenjeni samostan v Dunajskem gozdu je drugi najstarejši neprekinjeno delujoč cistercijanski samostan v svetovnem merilu, ki ga je leta 1133 ustanovil mejni grof Vzhodne marke Leopold III. iz dinastije Babenberžanov, v njegovi knjižnici pa so shranjeni številni rokopisi iz 12. stoletja in poznejšega obdobja.

Tanja Brkić