Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je na današnji novinarski konferenci orisal dosežke in napredek slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju digitalizacije. Minister je predsedovanje označil za izjemno uspešno, predvsem na področju varnega krmarjenja na spletu. Kot predsedujoča država je 30. novembra 2021 Služba vlade za digitalno preobrazbo v sodelovanju z Atlantskim svetom in Centrom za evropsko prihodnost organizirala prvo ministrsko konferenco pobude Tri morja o digitalni preobrazbi, ki je bila posvečena razvoju enotnega digitalnega trga in čezatlantskemu povezovanju. “Z našim predsedovanjem Svetu EU smo pokazali in dokazali, da je tudi manjša država lahko učinkovit in uspešen posrednik med državami članicami,” je poudaril minister. Poleg tega pa je Andrijanič včeraj v oddaji Studio ob 17.00 sodeloval v razpravi na temo digitalizacije – Naša prva prioriteta je spodbujanje digitalne vključenosti celotne družbe – naj gre za starejše ali katerekoli druge ranljive skupine,” je med drugim dejal.
“Sloveniji je v času predsedovanja Svetu Evropske unije uspelo doseči številne uspehe na digitalnem področju. Po številnih usklajevanjih smo na zasedanju novembrskega Sveta za konkurenčnost uspeli potrditi splošni pristop za besedilo Akta o digitalnih storitvah,” je uvodoma poudaril minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič ter sprejet akt označil kot ambiciozno reformo digitalnega prostora, ki uvaja celovit sklop novih pravil za posredniške digitalne platforme in njihove storitve s ciljem boljše zaščite potrošnikov pred nezakonitimi vsebinami, storitvami in izdelki.
V času bliskovitega razvoja posredniških platform smo lahko priča množičnim pojavom, kot so spletno nadlegovanje in sramotenje posameznikov, razširjanje neresničnih in zavajajočih informacij ter kibernetske grožnje. “Uredba zato uvaja načelo, da je vse, kar je nezakonito v fizičnem svetu, nezakonito tudi na spletu, kar pomeni, da bomo po spletu krmarili z enako gotovostjo, varnostjo in zaupanjem v spletne storitve in vsebine, kot to počnemo v fizičnem svetu,” je pojasnil minister Andrijanič. V tem duhu akt določa nove obveznosti za posredniške platforme in nove pravice za njihove uporabnike.
🇸🇮 @MBAndrijanic: V času predsedovanja Svetu EU smo opravili tudi poglobljeno politično razpravo o digitalnih pravicah in načelih, s katero želimo zagotoviti trajnostno in varno digitalno preobrazbo, osredotočeno na človeka in evropske vrednote. pic.twitter.com/a48YeFUQsZ
— Ministrstvo za digitalno preobrazbo (@digitalSLO) January 13, 2022
Uredba obravnava tudi vprašanje škodljivih, a zakonitih vsebin
Ko gre za nezakonite vsebine, je posredniška platforma odgovorna za njihovo odstranjevanje, ko je o takšnih vsebinah obveščena. Uredba obravnava tudi vprašanje škodljivih, a zakonitih vsebin, kot je sovražni govor ter prepoveduje uporabo različnih metod zavajanja uporabnikov in zagotavlja večjo transparentnost oglaševanja. Oglasi bodo tako morali biti označeni na način, da bo uporabnik razumel, zakaj se mu določen oglas prikazuje in kdo je njegov plačnik. V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je bila pomembna tudi politična razprava o digitalnih pravicah in načelih. “Vesel sem, da smo v okviru našega predsedovanja opravili tudi poglobljeno politično razpravo o digitalnih pravicah in načelih. Na podlagi te razprave, ki je potekala decembra v Bruslju, bo Evropska komisija oblikovala končen predlog deklaracije, ki jo bodo podpisale vse ključne evropske institucije,” je dejal Andrijanič in nadaljeval, da se s to deklaracijo želi zagotoviti trajnostno in varno digitalno preobrazbo, osredotočeno na človeka in evropske vrednote. Minister je na novinarski konferenci poudaril, da je ključen element znotraj digitalnih pravic svoboda izražanja, prost dostop do verodostojnih informacij, varstvo osebnih podatkov in zasebnosti ter univerzalni dostop do digitalnih veščin in gigabitnega interneta.
🇸🇮 @MBAndrijanic: Uredba obravnava tudi vprašanje škodljivih, a zakonitih vsebin, kot so recimo sovražni govor, zavajajoče ali netočne informacije. Vse platforme morajo prav tako vsaj enkrat letno objavljati podrobna poročila o upravljanju nezakonitih ali škodljivih vsebin. pic.twitter.com/teQcFD87XQ
— Ministrstvo za digitalno preobrazbo (@digitalSLO) January 13, 2022
Visoki predstavniki držav pobude Tri morja so predstavili dobre prakse
Kot predsedujoča država je 30. novembra 2021 Služba vlade za digitalno preobrazbo v sodelovanju z Atlantskim svetom in Centrom za evropsko prihodnost organizirala prvo ministrsko konferenco pobude Tri morja o digitalni preobrazbi, ki je bila posvečena razvoju enotnega digitalnega trga in čezatlantskemu povezovanju. Visoki predstavniki držav pobude Tri morja so predstavili dobre prakse, ki so usmerjene v spodbujanje in krepitev digitalnih veščin zlasti starejših uporabnikov spleta in usposabljanje učiteljev digitalnih veščin ter opozorili na potrebo po krepitvi evropske proizvodnje polprevodnikov in povečanju evropske digitalne suverenosti ter avtonomije. V razpravi so opozorili tudi na vpliv novih tehnologij, predvsem priložnosti in izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca ter se zavzeli za povečana vlaganja v digitalizacijo in tesnejše sodelovanje v regiji. “Z našim predsedovanjem Svetu EU smo pokazali in dokazali, da je tudi manjša država lahko učinkovit in uspešen posrednik med državami članicami,” je ob koncu izpostavil minister ter se zahvalil odlični ekipi na Stalnem predstavništvu v Bruslju, ki je v veliki meri zaslužna za vse dosežene uspehe.
Mlade bi naučili, kako se varno in odgovorno obnašati na spletu, starejšim bi omogočiti brezplačne tečaje osnovnih digitalnih veščin
Minister za digitalno preobrazbo je včeraj v oddaji Studio ob 17.00 sodeloval v razpravi na temo digitalizacije. Skupaj s sogovorniki dr. Vinkom Logajem, direktorjem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, dr. Emilijo Stojmenovo Duh, predavateljico elektrotehnike in vodjo centra 4PDIH ter Igorjem Zorkom, direktorjem podjetja ZZI, so se med drugim dotaknili vpeljevanja računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter projekta Strateškega sveta za digitalno preobrazbo “digitalni bon”. “Naša prva prioriteta je spodbujanje digitalne vključenosti celotne družbe – naj gre za starejše ali katerekoli druge ranljive skupine,” je poudaril minister. To področje Služba za digitalno preobrazbo naslavlja s programom digitalnega opismenjevanja, ki ga bo zagnala še letos. Šlo bo za največji projekt spodbujanja digitalnih veščin pri nas, kateremu bo namenjenih preko 30 milijonov evrov. “Menim, da je to nujno, saj na tem področju Slovenija močno zaostaja za evropskim povprečjem,” je izpostavil minister. S predlaganim zakonom želi Služba vlade za digitalno preobrazbo starejšim od 55 let omogočiti brezplačne tečaje osnovnih digitalnih veščin, ki bodo vključevali tudi znanja na področju digitalnega bančništva in rokovanja s spletnimi storitvami javne uprave, obenem pa želijo s tem zakonom navduševati mlade nad tehniškimi znanji in poklici prihodnosti. “Zato želimo vsem osnovnošolcem in srednješolcem omogočiti dostop do naprednih digitalnih veščin kot so programiranje, robotika, umetna inteligenca in podjetništvo,” je pojasnil Andrijanič.
Sara Bertoncelj