Združeni narodi pripravljajo posebno konferenco posvečeno Afganistanu, na kateri pa ne bodo prisotne ženske, niti pravice ženske ne bodo tema pogovorov. Kritična javnost opozarja, da gre za “izdajstvo žensk”. Slovenska zunanja ministrica, ki naj bi vodila feministično zunanjo politiko, zaenkrat še ni sprožila uradnega protesta.
Na konferenci, ki bo potekala 30. junija v Dohi, ne bo prisotnih žensk, niti pravice žensk ne bodo na agendi. “Izključitev žensk tvega legitimizacijo talibanskih zlorab in povzroča nepopravljivo škodo verodostojnosti ZN kot zagovornika pravic žensk,” je razvoj dogodkov komentirala Tirana Hassan, izvršna direktorica organizacije Human rights watch.
Pravice žensk bi sicer morale biti na vrhu konferenčne agende. Talibani so po umiku ameriških vojaških sil in padcu tamkajšnjih oblasti prevzeli oblast, čemur je sledila uveljavitev šeritaskega prava. V skladu s tem se je dostop žensk do javnih institucij, izobraževanja in zaposlitev drastično omejil. Marca so mednarodni mediji poročali, da je talibanski režim ponovno vzpostavil javno bičanje in kamenjanje kot kazen za prešuštvo.
Talibanom popuščajo
Predstavniki talibanskega režima na zadnjih pogovorih o državi niso sodelovali, saj so vodstvu ZN predstavili “nesprejemljive” zahteve, kot je tedaj komentiral generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. Vse kaže na to, da je vodstvo ZN sedaj popustilo zahtevam Talibanov, poroča Guardian. Na to opozarja tudi nekdanja afganistanska ministrica za zadeve žensk Sima Samar.
Še ena nekdanja afganistanska ministrica za zadeve žensk Habiba Sarabi je prepričana, da v tem trenutku dajejo Združeni narodi prednost vzpostavljanju stikov s talibanskim režimom kot takim, pravice žensk pa so nekako ostale na stranskem tiru. “Na žalost si mednarodna skupnost želi sodelovati s Talibani, zato je njihova lastna agenda vedno bila pomembnejša od žensk v Afganistanu, demokracije ali česarkoli drugega,” je komentirala.
Slovenija in slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je v tem trenutku v izrazito dobrem položaju, da vpliva na razvoj pravic žensk v svetu. Slovenija bi kot članica Varnostnega sveta lahko vsaj podala javni protest zaradi izključitve vprašanja represije žensk v Afganistanu z agende prihajajoče konference. Zaenkrat tega še ni storila.