Slovenija je ena najbolj obdavčenih držav na svetu pri obdavčitvi dela. Če radi plačujete davke in si jih želite plačevati še več, je Slovenija za vas obljubljena dežela. Visoki davki na plače vplivajo tako na splošno revščino, razrast države in njenih institucij kot tudi na konkurenčnost gospodarstva. Janševa vlada je želela to stanje, ki je bilo videti trajno, vsaj nekoliko omiliti z novelo zakona o dohodnini, ki bi do leta 2025 kar pošteno razbremenil plače. Golobova leva koalicija pa je problematizirala dejstvo, da bodo od dohodninske reforme nekaj imeli vsi – kar njim kot privržencem razrednega boja ni bilo povšeči, saj si ne želijo višjih plač za “kapitaliste”, ki zaslužijo več denarja. Zato so Janševo reformo razveljavili. A ravno ti “kapitalisti” so tisti, ki v državno blagajno prinašajo večino realnih prihodkov, ki jih ustvarijo iz svojega dela z visoko dodano vrednostjo. Npr. IT strokovnjaki. Podatki kažejo, da imajo slovenska IT podjetja ogromno težav pri privabljanju delovne sile.
Slovenija je prav na vrhu lestvice držav, v katerih podjetja težko pridobijo izobražen in kompetenten IT kader. Največ kadrovskih težav imajo IT podjetja v Sloveniji (78,0 %), na Češkem (77,0 %) in v Nemčiji (76,6 %), najmanj pa v Španiji (32,8 %), Bolgariji (46,0 %) in na Poljskem (46,5%).
Pri tem je treba dodati, da so razlogi za težave pri pridobivanju kadra različni. Medtem ko nemška in češka strojna industrija v eksploziji postkovidnih naročil ne najde kompetentnega kadra zaradi pomanjkanja na podlagi povišanega povpraševanja po izdelkih in storitvah, Slovenija teh težav nima – slovenska IT scena je skromna, velika podjetja, ki se ukvarjajo predvsem z izdelavo polizdelkov, ki jih nato izvažajo v države zahodne Evrope, pa manj povprašujejo po IT-storitvah. Pri nas so težave očitno drugje.
Nadpovprečna obdavčitev dela
Slovenija pri bruto plači ni zelo oddaljenega od povprečja EU (ki znaša okrog 33.000 evrov). S približno 28.000 evri na leto je na lestvici primerljiva z Malto, Španijo in Italijo. A razlika do neto plače, ki jo v Sloveniji pobere država, je daleč nad evropskim povprečjem. Celo Avstrija in Nemčija, ki veljata za državi z nadpovprečno obdavčitvijo plače, ne dosegata Slovenije. Če ima posameznik 2.000 evrov bruto plače, bo v Sloveniji na leto državi plačal 2.815 evrov dohodnine, Nemec z enako plačo pa le 1.869 evrov. Nemčija prav tako pozna veliko višjo splošno olajšavo (22.000 evrov, pri nas 9.750 evrov). Pri povprečni slovenski plači mora zaposleni v Sloveniji na leto državi za dohodnino plačati 1,5-kratnik svoje bruto mesečne plače, v Nemčiji pa manj kot plačo. A najpomembneje je tisto, kar se zgodi v najvišjih dohodninskih razredih.
Slovenija ni davčno primerna za IT industrijo z visokimi plačami
Nemčiji se najvišji dohodninski razred začne pri 277.825,00 evrov, nad to mejo je obdavčitev 45-odstotna, v Sloveniji pa je od Golobove socialistične dohodninske reforme naprej (s katero je izničil Janševo reformo) že dohodek nad 74.000 evrov obdavčen s 50-odstotno davčno stopnjo! Kaj to pomeni? IT-jevci so visoko produktivna in visoko plačana delovna sila. Podjetja so jim pripravljena plačevati tudi menedžerske plače, saj vedo, da so vredni tudi do pol milijona evrov dodane vrednosti na leto. Slovenska IT podjetja morajo na globalnem trgu tekmovati ne le z Nemčijo, ampak tudi z ZDA, Južno Korejo, Japonsko, Kitajsko.
Marsikatera od teh držav pozna socialno kapico, zaradi katere povprečen IT-jevec dobi (ob istem strošku za delodajalca) tudi po 100.000 evrov več na račun v tujini kot doma. Kako bodo v takšnem okolju slovenska podjetja, ki na globalnem trgu tekmujejo z mednarodnimi tekmeci, iskala delavce? Kako bodo obdržala domače in kako privabljala tuje? Graf Eurostata dobro pokaže kako: ne bodo jih mogla. Več kot tri četrtine slovenskih IT podjetij ima težave pri privabljanju kadra in ta številka se bo z vedno bolj prisotno globalizacijo in porastom digitalnega nomadstva le še višala.
Razveljavitev Janševe dohodninske reforme niža konkurenčnost
Na visoko obdavčitev dela, ki niža konkurenčnost slovenskega gospodarstva, so že pred časom opozarjali tako gospodarstveniki kot OECD, vlade pa so se ena za drugo zavezovale, da bodo problematiko rešile – rešila jo je komaj Janševa vlada, nato pa je, kot rečeno, Golobova vlada dohodninsko reformo razveljavila. Pri tem pa so jo zarotniško podpirali kar delavski sindikati, kar je svojevrstna cehovska veleizdaja – slovenski sindikati so bili najbrž edini na svetu, ki so se borili proti nižjim plačam.
GZS: z Janševo dohodninsko reformo bi se gospodarska rast povečevala
Vladni PR v zvezi z razveljavitvijo dohodninske reforme je bil, da si država ne more privoščiti 800-milijonskega udarca za proračun. Golobovi koaliciji ni bilo jasno, da fiksus zaradi večjih prilivov iz naslova večje gospodarske aktivnosti ne bi izgubil nič, ampak bi celo pridobil – kot je že pred sprejemom Janševe reforme dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, ko so se skupaj z opozicijo KUL borili proti višjim plačam delavcev: “Analitika gospodarske zbornice je izračunala, da se bo v obdobju med letoma 2022 in 2025 gospodarska rast zaradi dohodninske reforme v povprečju povečevala za od 0,5 do 0,75 odstotne točke.” Napovedi so se tudi uresničile – v letu 2022, ko je dohodninska reforma veljala, je država pobrala več, ne manj davkov.
Zaradi Golobove dohodninske reforme bomo v prihodnosti vsi revnejši
A empirični podatki vladi Roberta Goloba niso bilo dovolj – kljub temu so razveljavili dohodninsko reformo in poskrbeli, da od 1. januarja leta 2023 in vsa leta od zdaj naprej vsi zaslužimo manj. Tistih 800 milijonov “prihrankov” pa je že zdavnaj “prerazporejenih” med posamezne interesne skupine v javni upravi, leve nevladne organizacije in za dokapitalizacijo milijarderskih državnih energetskih podjetij. Vsi smo torej revnejši, izjema so javna uprava, “ulični” NVO-ji in tisti v državni energetiki – od koder prihaja tudi predsednik vlade. Težave IT podjetij so pri tem le vrh ledene gore. Posledice nižanja konkurenčnosti celotnega gospodarstva nas bodo dohitele komaj čez nekaj let, ko Golobove vlade že davno več ne bo in bo morala posledice njenih odločitev sanirati kakšna druga (najbrž desna) vlada.
Andrej Žitnik