Vlada je z včerajšnjim dnem spremenila cene pogonskih goriv. Cena 95-oktanskega goriva bo po novem znašala 1,382 evra na liter. Cena litra dizelskega goriva se je zvišala na 1,426 evra. Za večji del delovne populacije ostaja cena pogonskih goriv pomemben faktor blaginje. Gospodinjstva, v katerem se ena ali več odraslih oseb prevaža v službo, občutijo zvišanja ali znižanja cen še posebej v času inflacije in energetske draginje, v kateri “šteje vsak evro”.
Danes se vozniki, ki živijo ob hrvaški meji, štejejo za srečneže. Cene pogonskih goriv so pri južnih sosedih občutno nižje, kar ni ostalo neopaženo tudi na spletu. Komentarjev, ki pozivajo k nakupu pri sosedih, je na spletu na pretek. Tako je denimo že pred dnevi spletni uporabnik Gregor Ulaga zapisal: “Odlična novica za lastnike dizlov: od jutri naprej lahko na Hrvaškem tankate za dobrih 10 % ceneje! […] S tem leva vlada skrbi, da Hrvati ne bi pri nas tankali in nam polnili proračuna.”
Podobno je zapisala spletna uporabnica Nadka: “Blagor nam, ki živimo blizu Hrvaške.” Ker sta oba komentarja stara že nekaj dni, cene pogonskih goriv pa se hitro spreminjajo, si poglejmo, kakšne so cene na Hrvaškem. Za liter 95-oktanskega goriva morajo hrvaški vozniki odšteti 1,320 evra. Za liter dizelskega goriva pa 1,240 evra.
Razlika za poln rezervoar okoli 10 evrov
95-oktanski bencin je tako pri sosedih cenejši za 6 centov. V Sloveniji z naskokom najbolj nastradajo vozniki vozil na dizelski pogon, ki morajo odšteti 18 centov več za liter dizla v primerjavi z vozniki na Hrvaškem. Gre za skoraj 10 evrov razlike (9,3) pri polnem rezervoarju, koliko ta razlika za voznika pomeni na letni ravni, je seveda odvisno od okoliščin posameznika. Tisti, ki se vozijo iz oddaljenih predelov so seveda najbolj na udaru. V primeru, da bi v mesecu dvakrat napolnili rezervoar goriva, bi to na letni ravni znašalo 223 evrov razlike, če bi ob isti vožnji vozila na dizelski pogon točili gorivo prek meje namesto v “zeleni” Sloveniji.
Posledice zelenih politik
Ko proponenti zelenih politik naslavljajo svoje volivce, to skušajo storiti z naslavljanjem njihovega občutka za odgovornost do narave. Pri tem pogosto pozabijo omeniti, da “odgovornost do narave” pomeni dodatni davek, posledično manj razpoložljivega dohodka za gospodinjstvo in posledično manjšo kakovost življenja Slovencev in Slovenk. Zelena revolucija se tako kot rdeče revolucije poprej izvajajo prek naših in vaših denarnic.
Razlog za tako visoko ceno dizla, ki so ga Slovenci kupili predvsem na podlagi nekoč nizke cene in varčnosti, je seveda zelena politika, ki jo izvaja naša vlada. “Dizelaše” in “bencinarje” obremenjujejo okoljski davki, ki v državni proračun prinesejo približno milijardo evrov. Kako bo nadomestila prihod ob nameravani elektrifikaciji voznega parka?
Lahko ste prepričani, da bo uvedla nove davke.
Gal Kovač