Po letu 2014 je kmetovalce zopet doletelo tisto, česar se vse leto najbolj bojijo. Sneg, ki je presenetil čisto vse, je povzročil ogromno škode, sadjarji so opozorili celo na problem, da bo jabolk jeseni le za vzorec. Kdo bi si mislil, da se bodo uresničile napovedi vremenoslovcev, da bomo tudi v nižinah deležni kar nekaj centimetrov snega.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Župančič je za Novo24TV izrazil prepričanje, da se bo očitno potrebno privaditi na težave, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Prav vsako leto v zadnjem obdobju se je namreč pripetila neka naravna nesreča, katastrofa. “Ne govorimo več o majhnih nesrečah, ampak o katastrofah. V letih 2012 in 2013 katastrofalna suša, potem žledolom, potem poplave, lansko leto posledice žledoloma in letos katastrofalna pozeba s snegom,” je pojasnil.
90 odstotkov pridelka je uničenega
Po prvih ocenah zbornice je bilo največ škode v severovzhodni Sloveniji, in to od pozebe, ki se je zgodila še pred snegom, torej od 26. aprila. V noči na 26. april se je temperatura spustila na -3 stopinje Celzija, posledica česar je bila, da je v sadovnjakih, vinogradih in na ostalih kmetijskih kulturah nastala zelo velika škoda. Škoda se ocenjuje na 90 odstotkov uničenega pridelka v sadjarstvu in vinogradništvu, je pojasnil Zupančič.
“Pozebe se ne da preprečiti”
“Pozeba je naravna nesreča, za katero nimamo močnega ukrepa, da bi jo preprečili. Če imamo sušo, lahko namakamo, vedno se da nekaj narediti, pri pozebi pa to ni možno,” je povedal Zupančič. Po njegovem zato obstajajo zavarovanja. Na zbornici v takih primerih najprej zahtevajo, da se vsa škoda popiše. “Če že ne moremo samim kmetom pomagati, lahko pomagamo tako, da jim odpišemo dajatve in ponudimo kakšno državno pomoč,” je pojasnil Župančič.
Kmetje imajo vse manj zavarovanj
Ministrstvo so v zbornici sicer vseskozi opozarjali, da je subvencioniranje zavarovanj izrednega pomena. Zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev se je ta stopnja subvencioniranja znižala, in sicer s 50 odstotkov na 30 in 20, zato imajo kmetje posledično manj zavarovanj. “Stanje v kmetijstvu je sedaj tako resno, da bomo najprej zahtevali, da se ustavijo vse aktivnosti v povezavi z zakonom o katastrskem dohodku, ki govori o novih davkih,” je kritičen predsednik zbornice. Na ta način bi se po njegovem kmetje in vladne organizacije ukvarjali s trenutno perečimi problemi – kot pravi Zupančič, so to predvsem naravne nesreče in pa seveda izredno nizke odkupne cene.
Upad sadja in vina, namesto tega uvoz
V prihajajočem letu bo po mnenju Zupančiča izpad tako sadja kot tudi vina in tudi drugih kmetijskih pridelkov izredno velik. To bodo po njegovem nadomestili uvoženi izdelki, katerim pa Slovenci načeloma niso naklonjeni. “Želimo doma pridelano in kvalitetno hrano. V tem primeru bodo najbolj prizadeti potrošniki in posamezne kmetije, ki tega dohodka ne morejo nadoknaditi,” je še opozoril Zupančič.
N. K.