Pri založbi Karantanija so danes predstavili pesniško zbirko Toneta Kuntnerja Zamrznjena pomlad, v kateri je zbranih 30 pesmi. Število je simbolično in ponazarja 30. obletnico slovenske pomladi, ki jo avtor piše z veliko začetnico. Pesmi spremljajo odlomki iz Cankarjevih del; zbirko z lansko letnico je Kuntner posvetil tudi Cankarjevi obletnici.
Knjigo uvaja pesem Slovenska pomlad Janeza Menarta, ki je po Kuntnerjevih besedah edini slovenski pesnik, ki je posvetil slovenski pomladi pesem. To obdobje Kuntner razume kot zvezdni trenutek oz. nasmeh zgodovine.
S Kuntnerjem se je o knjigi pogovarjala urednica Viktorija Muha, ki mu je med zastavila vprašanje, če ga obremenjuje, da je eden redkih sodobnih pesnikov, ki piše domoljubno poezijo. Kuntner se, kot je poudaril, s tem ne obremenjuje, saj da piše o stvareh, ki se ga dotaknejo in čuti, da jih mora ubesediti. Ob tem je omenil, da je nekoč njegov profesor Pino Mlakar na vprašanje, kaj je moderno, odvrnil, da je moderno tisto, kar je iskreno.
Jaz, bratje, pa vem za domovino
Po njegovih besedah ga drugi opredeljujejo kot pesnika domoljubne poezije, sam pa le rad slovensko deželo in čuti do nje zelo podobno kot nekoč Ivan Cankar, ki je bil tako vzhičen nad njo kot tudi zelo kritičen. Zato si ga je v knjigi tudi “izbral za svojega sogovornika”. V knjigo je vtkal citate iz Cankarjevih del, kot so Lepa naša domovina, Kurent, Martin Kačur in Bela krizantema. Kuntnerja s Cankarjem, kot je povedal, veže nekaj naključij. Prvo izvira še iz njegovega otroštva, ko mu je kot desetletnemu dečku oče podaril prvo knjigo, ki se je začela s Cankarjevimi besedami: “Jaz, bratje, pa vem za domovino…” V študentskih letih je v filmu Na klancu igral Lojzeta, ki pooseblja Cankarja, ni pa mu tuj niti prizor teka Cankarjeve mame za vozom, saj se spominja, da je nekoč v otroštvu za njihovim vozom tekel nek deček, poroča STA.
Knjigo Zamrznjena pomlad, ki ponuja deset še neobjavljenih Kuntnerjevih pesmi, zaključuje Prešernova Elegija svojim rojakom.
C. Š.