Od razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) slovenski ribiči ne skrivajo svojega razočaranja nad slovensko državo. Zagotovila s pravno pomočjo in reševanje problematike v primeru izvršb se jim nikakor ne zdita zadostna, poroča 24 ur. Počutijo se celo izigrane, saj jih je politika vseskozi podpirala in celo spodbijala k temu, da lovijo na štirih petinah Piranskega zaliva.
Do sedaj so globe slovenskim ribičem, ki so bile naložene s strani hrvaških organov, nanesle kar 3,4 milijona evrov. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 16. maja soglasno odločilo, da so pritožbe slovenskih ribičev glede kazni, ki jih zaradi lovljenja rib v Piranskem zalivu izreka Hrvaška, nedopustne.
Ko je bila leta 2017 znana razsodba arbitražnega sodišča, je to za našo državo predstavljalo dokončno odločitev o meji, da torej lahko slovenski ribiči lovijo na štirih petinah Piranskega zaliva. Za to so bili ribiči s strani politike deležni podpore kot celo spodbude. Hrvaška pa medtem odločitve arbitražnega sodišča ne priznava in zagovarja prepričanje, da je njihova kar polovica Piranskega zaliva.
Ne želijo si dodatnih kazni
Ribič Matjaž Radin je za 24ur povedal, da je bilo znano, da na štirih petinah zaliva izvaja suverenost Slovenija. Tudi policija jih je namreč tam ščitila. A ribiči so nato pričeli prejemati kazni, kar je vodilo v pritožbe in v več let trajajoče postopke. Zaradi nedavne odločitve ESČP je Radin sprejel odločitev, da bo lovili le do polovice Piranskega zaliva. “Jaz kazni iskati ne grem več,” je poudaril Radin in pojasnil, da je izrabil vse svoje pravne možnosti. “Izgubili smo na vseh inštancah. Moje kazni presegajo premoženje vsega, kar imamo v družini.”
Daleč od tega, da je Radin v svojem razmišljanju osamljen. Tako namreč po navedbah prej omenjenega medija razmišljajo tudi skoraj vsi kočarji. Tomaž Remžgar iz ribiške pisarne je povedal, da kolikor je seznanjen, se ribiči “držijo severno od sredinske črte”. Slednji je ob tem izpostavil, da je sicer v tem trenutku sezona ribolova v polnem teku, ko se med drugim lovi “eno najbolj rentabilnih vrst morskih sadežev”.
“Kazni so na naših hrbtih, nam napisane, nam izvršljive, in v bistvu sedaj je takšna situacija, da dejansko nismo vsi več enotni proti Hrvaški, ampak sedaj so ribiči proti slovenski državi,” je Radin povedal razočarano. Obljube s strani države, da se bo problematika reševala v primeru rubeža, se ribičem ne zdijo zadostne. “Največja želja je, da se nas očisti vseh dolgov,” je povedal Radin. V primeru, da bi prišlo do izvršbe s strani Hrvaške, so prepričani, da le-te ne bi izvršila naša država, ampak morebiti katera druga evropska država, kar pa bi imelo za posledico omejitev gibanja.
Stranka SDS želela pomagati ribičem
Največja opozicijska stranka SDS je sicer želela v tem tednu s sprejetjem spremembe zakona za pomoč ribičem pomagati slovenskim ribičem. 23. maja so vložili zakonsko novelo, ki razširja pomoč države na področju pravne pomoči ribičem. Cilj predloga zakona je bil, da se slovenskim ribičem, ki so fizične ali pravne osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo sedež v Republiki Sloveniji in so imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov, zoper katere je pred organi Republike Hrvaške kljub opravljanju te dejavnosti skladno z razsodbo uveden prekrškovni ali kazenski postopek, zagotovi, da se jim s strani države ob pravni nudi tudi finančna pomoč ter izplača plačani, izterjani ali izrečeni znesek globe o prekrških, ki je nastal zaradi te dejavnosti.
Osem članov odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je glasovalo proti predlogu stranke SDS, saj koalicija zagovarja prepričanje, da bi plačilo glob slovenskim ribičem, ki so bile izrečene s strani hrvaških organov, pomenilo, da “Slovenija priznava pristojnost hrvaških organov v delu morja, ki po arbitražni razsodbi pripada Sloveniji”. Ob tem pa je vlada napovedala, da bo pripravila predlog, ki bo bolj ustrezen. A kot kaže, ribiči nad ponujenim predlogom niso navdušeni, saj kazni visijo na njihovih hrbtih.
Ž. N.