Zaporski sistem zadnja tri leta deluje na škrge, v zadnjih mesecih celo v izrednih razmerah. Slovenski zapori se po podatkih Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ki jo vodi Denis Perše (Gibanje Svoboda), soočajo z veliko prostorsko stisko, saj je zasedenost v zaporih že nekaj časa daleč nad mejo 2,5 zapornika na pravosodnega policista.
Kot sledi iz vladnega Odloka o podaljšanju trajanja začasnega ukrepa za premostitev zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora, je bilo 18. junija v zavodih za prestajanje kazni zaposlenih 496 pravosodnih policistov, ki so varovali 1647 zapornikov. Delež zapornikov na enega policista je znašal 3,32.
Takšna preobremenjenost zahteva izvajanje začasnih ukrepov. A vladno podaljševanje ukrepov ob izrednem stanju očitno ne prinaša nobenih učinkov. Ob tem da število pravosodnih policistov vztrajno pada, se po drugi strani povečuje število zapornikov. To ne vpliva le na preobremenjenost pravosodnih policistov, saj gre za povečano tveganje varnosti vseh v zaporih, tako zaposlenih kot tudi zaprtih oseb.
Ob tem pa se odpira vprašanje kakovosti bivanja zapornikov in učinkovitost programov resocializacije. Najhuje je v ljubljanskem zaporu, ki je kar 167-odstotno zaseden, s kadrovskim primanjkljajem, splošnim nezadovoljstvom in kar 140-odstotno zasedenostjo pa se borijo v celjskem zaporu, nič bolje ni v Mariboru in na Dobu. Na ministrstvu za pravosodje, ki ga od lanskega marca vodi Andreja Katič (SD), so v preteklem obdobju večkrat poudarili, da bo nov moški zapor, ki so ga zgradili v ljubljanskih Dobrunjah, pomembno doprinesel k blaženju vse večjih izzivov zaporskega sistema.
A vse kaže, da na ministrstvu, in ne na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, niso vešči soočanja z vse resnejšo zaporsko situacijo. V tem času se stanje rapidno poslabšuje, nov luksuzni zapor, ki je davkoplačevalce stal vrtoglavih 86 milijonov evrov, pa v ljubljanskih Dobrunjah sameva. Gre očitno za še en neučinkovito voden projekt vlade, ki je bil v izvajanje zaupan gradbenim baronom Kolektorju in družbi CGP, v lasti Darija Južne. Kot je znano, je vlada z Južno v hudih spopadih zaradi obvladovanja Petrola, kjer ima prav Južna največji posamičen lastniški delež in je nedavno predsedniku vlade Robertu Golobu prekrižal politično klientelistične načrte imenovanja nadzornikov. Golob je nad podjetja Darija Južne po političnem ukazu poslal četo finančnih inšpektorjev, ki imajo sedaj pod drobnogledom tudi njegovo zasebno premoženje.
Za dodatni pritisk pa so poskrbeli še inšpektorji za delo Luke Mesca. Kje se je ustavilo pri zaključku gradnje novega zapora? Začetek gradnje novega zapora, ki je načrtovan za kar 388 zapornikov (trenutno ima zapor v Ljubljani kapaciteto 135 zapornikov), je s podpisom Pogodbenega sporazuma z glavnim izvajalcem družbo CGP, d. d., pred skoraj natanko tremi leti – avgusta 2022, zagnala zdaj že nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan, ki jo je malo za tem odnesla afera nakupa nesojene sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani. Vodenje projekta je namreč zaupala Luciji Remec, soprogi Črtomirja Remca, ki ga vlada na čelu državnega stanovanjskega sklada prav tako zasipava s stotinami milijonov davkoplačevalskega denarja, s katerimi že ves mandat obljubljajo nova stanovanja za mlade in socialno ranljive.
Kmalu po začetku gradnje, ki sta jo s položitvijo temeljnega kamna ovekovečila Dominika Švarc Pipan in njen prijatelj, ljubljanski župan Zoran Janković, se je začelo zapletati z odvozom zemljine. CGP je kot glavni izvajalec del za odvoz zemljin pooblastil podizvajalca avtoprevoznika Antona Grandovca, ki je zraven vseh večjih poslov stranke Socialni demokrati, kamor je sodila tako zdaj že propadla političarka Dominika Švarc Pipan kakor tudi aktualna pravosodna ministrica Andreja Katič. Grandovec se je med drugim ujel tudi v spiralo navideznih milijonskih poslov na Slovenskih železnicah, ki jo vodi Dušan Mes, prav tako blizu Socialnih demokratov. Kmalu po začetku gradnje so odvoz zemljin na podlagi prijave lokalnih prebivalcev pod drobnogled vzeli okoljski inšpektorji, ki so konec leta 2023 ugotovili, da gre za nezakonito odlagališče.
A pozor, provladni mediji so kot ničkolikokrat do sedaj spretno preusmerili pozornost s ključnega akterja v zgodbi. Okoljski inšpektorji so namreč pri drugem podizvajalcu, podjetju Odpadne surovine, izrekli globo in odredili sanacijo deponije, ki je nastala le streljaj od gradbišča v Dobrunjah. Podjetje Odpadne surovine se je vmes preimenovalo iz prejšnjega imena Rematom, d. o. o., ki ga obvladuje družina Remec. Ali gre za naključje, da je vodja projekta prav tako s priimkom Remec, in ali naj bi del zemljin res odvažali na lokacije, ki naj bi jih po nekaterih informacijah odredila vodja projekta Lucija Remec, bo gotovo predmet policijske preiskave, ki v zvezi s tem že poteka.
Nov zapor je tako že deležen hudih korupcijskih očitkov vladajoče politike, ki se ne more otresti sence korupcije pri domala nobenem projektu. Kdaj bodo policisti znova potrkali na vrata glavnih akterjev Dominike Švarc Pipan, Lucije Remec, Andreje Katič in izvajalcev, bomo podrobno spremljali. Poznavalci pa ob tem dodajajo, da stranki Gibanje Svoboda po drugi strani nastala situacija ustreza, saj bodo s še enim zavoženim projektom pred volitvami lahko s prstom pokazali na koalicijskega partnerja Socialni demokrati in ga pri tem onesposobili, podobno kot v aferi Litijska in Spirit, kjer je prav tako SD želel med brati razdeliti praktično enako vsoto davkoplačevalskega denarja – 86 milijonov evrov, kot je stal zapor v Dobrunjah.
Hkrati pa je zamik predaje novega zapora v uporabo voda na mlin vladajoči garnituri, ki se ni sposobna učinkovito soočiti z vse bolj alarmantnim stanjem v slovenskih zaporih. A ker preprosto ni zadostnega števila pravosodnih policistov, bi tudi težko odprli tako velik objekt. Da gre očitno za politični manever in nesposobnost vodstva pravosodnega ministrstva in Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, že dlje časa opozarja tudi sindikalist Frančišek Verk. Podaljševanje vladnega ukrepa, ki vzpostavlja upravljanje zaporov v pogojih izrednih razmer, je zgolj podaljševanje agonije tako med zaposlenimi kot zaprtimi. V kratkem se lahko Slovenija nadeja tudi podrobnejših nadzorov evropskih institucij. Opozorilo slovenski vladi je prišlo tudi iz Sveta Evrope. 18. julija je objavil redno letno poročilo o stanu zaporskih sistemov po Evropi.
Število zapornikov se je po podatkih Sveta Evrope v Sloveniji med januarjem 2023 in januarjem 2024 povečalo za 25,4 odstotka, kar je največje povečanje števila zapornikov med 51 upravami, ki jih zajema poročilo. A ukrepov za obvladovanje rasti zaporniške populacije slovenska vlada očitno ni povzela in se na njih neučinkovito odziva, kar kažejo številni drugi kazalniki. Pri tem Svet Evrope še dodaja, da prezasedenost zaporov resno ogroža življenjske pogoje zapornikov in prizadevanja zaporniških uprav za njihovo rehabilitacijo.
Pojasnila ministrstva za pravosodje:
Uvodoma pojasnjujemo, da generalni direktor URSIKS Denis Perše ni član nobene politične stranke, kot pišete v članku.
Gradnja novega objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana v Dobrunjah ni »nov luksuzen zapor«, temveč gre za objekt, ki ustreza sodobnim evropskim standardom za humane pogoje prestajanja zaporne kazni in zahtevanim gradbenim, varnostnim in okoljskim normativom. Obstoječi objekt v središču Ljubljane je namreč dotrajan, prenatrpan in energetsko neučinkovit. Nova zgradba je nujna za zagotavljanje pravic zaprtih oseb in varnosti zaposlenih.
Celotna investicija – vključno z vsemi raziskavami, projektiranjem, nadzorom, gradnjo, tehnično opremo, varnostnimi sistemi in napravami za koriščenje geotermalne energije – poteka v okviru načrtovanega proračuna, ki znaša 86,5 milijona evrov.
Objekt v Dobrunjah ne »sameva«, kot napačno navajate v članku, ampak je gradnja v zaključni fazi. Trenutno poteka postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja, sledi primopredaja, nato pa postopna selitev zaprtih oseb, predvidoma konec leta 2025 oziroma v začetku 2026, kot je tudi predvideno v terminskem planu. Tudi očitek o »neučinkovitosti vodenja projekta« je neutemeljen, saj projekt še ni zaključen in so zato takšne ocene povsem neprimerne.
Kar se tiče odvoza zemljine, je le-ta definiran s pogodbo za izvedbo del na osnovi gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije. Gre za običajno prakso pri gradbenih projektih, kjer so zemeljska dela – zaradi njihove nepredvidljivosti (v tem primeru zaradi gradnje na degradirani gramozni jami z gradbenimi odpadki) – izključena iz klavzule »ključ v roke«. Pogodba določa, da se izkopi in odvozi obračunavajo po dejanskem stanju, na osnovi enotnih cen za različne vrste materialov in namene (predelava ali deponija). Tudi nobenega aneksa v višini 6 milijonov evrov za odvoz zemljine, kot navajate, ministrstvo z izvajalcem ni sklenilo kot tudi ne drugih finančnih aneksov.
Sicer pa je bilo ob podpisu Pogodbenega Sporazuma za podizvajalca za odpadke imenovano podjetje KOLEKTOR CPG d.o.o., z Aneksom št.2 je bil za podizvajalca za zemeljska dela imenovano podjetje Avtoprevozništvo Grandovec Anton s.p., z aneksom št. 7 pa sta bila za podizvajalca za zemeljska dela imenovana podjetje HMEZAD-TMT, d.o.o., Ljubljana in podjetje Pangra d.o.o. Pooblastilo za ravnanje z zemljino in odvozi, ki je bilo neprenosljivo, je imel s strani ministrstva le glavni izvajalec del, t.j. CGP d.d., medtem ko avtoprevoznik Anton Grandovec tega pooblastila ni imel.
Nadalje, Lucija Remec ni v nobenem sorodstvenem, poslovnem ali drugem razmerju z družbo Rematom d.o.o. (prej Odpadne surovine), kot namigujete v članku. Trditev, da naj bi »ona določila lokacije za odvoz zemljine«, je neresnična. Tudi trditev, da sta nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan in vodja projekta Lucija Remec iz projekta »izvzeli« odvoz zemljine, ne drži. Javni razpis je bil pripravljen skladno z veljavno zakonodajo in internimi postopki ministrstva, osnutek razpisa je pripravilo podjetje Projekt d.d. Nova Gorica. Pri tem gre tudi za običajno prakso v gradbeništvu, ki zemeljska dela kot najbolj nepredvidljiva dela praviloma izvzamejo iz obračuna na ključ.
Kar se tiče objave letne zaporske statistike SPACE I za obdobje med 31. 1. 2023 in 31. 1. 2024 izpostavitev Slovenije kot države z največjim povišanjem števila zaprtih oseb in najbolj prezasedenimi zapori ne preseneča, saj se je v tem obdobju in še večji del leta 2024 URSIKS soočal z najvišjo stopnjo prezasedenosti prostorskih zmogljivosti od ustanovitve – predvsem zaradi velikega porasta pripornikov, osumljenih storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehoda državne meje, kot ga določa 308. člen Kazenskega zakonika.
URSIKS nima vpliva na priliv zaprtih oseb; na prestajanje kazni zapora, še posebej pa v pripor, morajo sprejeti vse zaprte osebe. Prezasedenost se prvenstveno rešuje znotraj URSIKS, in sicer tako, da se zaprte osebe premešča iz bolj prezasedenih zavodov v manj prezasedene. Novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I) je z uveljavitvijo v septembru leta 2024 naslovila tako težavo prezasedenosti kot kadrovskega pomanjkanja, in v zvezi s tem sprejela dodatne sistemske ukrepe. V skladu s sprejetim odlokom Vlade RS so bile določene zaostrene varnostne razmere zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih in sprejeti v zakonu predvideni začasni ukrepi. Trenutno je še vedno v veljavi začasni kadrovski ukrep: opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani delavca uprave, ki je bil v preteklosti zaposlen na delovnem mestu pravosodni policist (10.c člen ZIKS-1). Pomembno dolgoročno izboljšanje pogojev tako za zaprte osebe kot za zaposlene bo prinesla novogradnja ZPKZ Ljubljana v Dobrunjah. Poleg omenjenega ukrepa URSIKS stalno objavlja razpise za zaposlitev pravosodnih policistov, ki bodo od jeseni podprti tudi s širšo medijsko kampanjo za promocijo poklica pravosodnega policista. Preučujemo tudi možnosti izboljšanja delovnih pogojev, prizadevamo pa si tudi za sistemske spremembe, ki bodo omogočile dolgoročno stabilizacijo razmer na področju izvrševanja kazenskih sankcij – tako z vidika prostorskih kapacitet kot kadrovske okrepitve.
S. K.