Za brezposelne osebe v posamezni državi skrbijo zavodi za zaposlovanje, vendar na zelo različne načine. EURES (Evropski portal za zaposlitveno mobilnost) kot del spletne strani Evropske komisije navaja, da je trenutno v Evropi več kot milijon prostih delovnih mest. Iskalcev zaposlitve pa verjetno še veliko več.
V Sloveniji je bilo avgusta registriranih več kot 104.000 brezposelnih oseb
Stanje glede brezposelnosti je v Sloveniji zadnjih nekaj let skorajda nespremenjeno. Zavod za zaposlovanje je nacionalna institucija za spodbujanje zaposlenosti in zaposljivosti. Posebna pozornost je namenjena rizičnim skupinam, kot so brezposelne ženske, iskalci prve zaposlitve, stari do 26 let, stari nad 50 let, dolgotrajno brezposelni ter trajno presežni delavci in stečajniki. Njim zavod ponuja dodatne možnosti, ugodnosti in programe, predvsem v sodelovanju z evropskimi institucijami.
Slovenski zavod za zaposlovanje omogoča povračilo stroškov iskanja zaposlitve, stroškov prevoza na obvezne dejavnosti, povezane z zavodom, in podobno.
Nemčija ena izmed evropskih držav z najnižjo brezposelnostjo
V Nemčiji je brezposelnih dobrih 5 odstotkov prebivalstva. Slovencem “obljubljena dežela” ponuja številne možnosti za zaposlitev, ki so zadnjih nekaj let brez posebnih pravnih omejitev.
“Nemčija ni ravno obljubljena dežela, odvisno je od tega, kaj delaš in kje živiš. 1800 evrov plače se morda sliši lepo, ampak ko poravnaš vse stroške, slika več ni tako rožnata,” pravi Slovenka Sara, ki živi v Nemčiji tri leta.
Večina ukrepov na področju zaposlovanja je usmerjena v mlade in tujce. Nemški zavod za zaposlovanje Bundesagentur für Arbeit (BA) nudi številne spodbude in ukrepe; od leta 2009 so veliko pozornosti in denarja usmerili k razvijanju in usposabljanju mladih. Mladim omogočajo, da se prijavljajo na različna usposabljanja, prav tako delodajalcem povrnejo 4.000–6.000 evrov stroškov za sprejetje mladega pripravnika.
V Nemčiji je možno uveljaviti skrajšan delovni čas, kar je potrebno prijaviti na zavodu za zaposlovanje, saj v primeru odobritve podjetje plača le tiste delovne ure, ki jih zaposleni dejansko opravijo, zavod pa prevzame drugi del plače.
Nataša, psihologinja, ki je trenutno eno leto zaposlena na nemškem zavodu za zaposlovanje na oddelku za tujce in je bila v preteklosti zaposlena na slovenskem zavodu za zaposlovanje, pojasnjuje: “Razlike med državama so opazne. Predvsem se gredo Nemci aktivne politike zaposlovanja, njihovi ukrepi se v praksi dejansko izvajajo. Sam potek dela na zavodu je aktivnejši in usmerjen k individualnim potrebam posameznika. Sama sicer delam na oddelku za tujce, zato je moje delo morda malo bolj specifično. Veliko se ukvarjamo z znanjem nemškega jezika, kar je predpogoj za večino delovnih mest. Na ostalih oddelkih pa je razlika predvsem v večji optimizaciji dela, saj veliko zadev poteka preko spleta, nekako so tudi ljudje bolj navajeni spletnega brskanja; prav tako poteka ogromno neformalnih izobraževanj, t. i. mehkih veščin. Ljudi učimo komuniciranja, nastopanja, predstavitve sebe in podobno. Absolutno pa obstajajo razlike v pravnem aspektu delovnega prava, finančnih povračilih, kar pa ni toliko vezano na delovanje zavoda kot ustanove.”
V Avstriji optimizirano spletno iskanje prostih delovnih mest
Na spletni strani Avstrijskega zavoda za zaposlovanje (AMS) so zapisane možnosti, ki jih ponujajo iskalcem zaposlitve. V tem naboru so osebna karierna svetovanja, finančna podpora in pomoč, izobraževanja, prostori in pomoč pri pisanju prijav na prosta delovna mesta ter drugo.
AMS prav tako ponuja več portalov, preko katerih lahko iskalci brskajo po številnih možnostih zaposlitve. Na t. i. elektronski borzi (e-jobroom) lahko registrirani uporabnik išče tudi prosta delovna mesta na spletnih straneh podjetij, deluje namreč kot iskalnik, ki brska po spletnih straneh avstrijskih podjetij na podlagi različnih vnesenih kriterijev.
Posebej je poskrbljeno tudi za migrante. Na spletnem portalu, ki je namenjen migrantom, so objavljene vse informacije v zvezi z zaposlitvijo in pravnimi postopki. Na portalu EURES pa državljani tujih držav najdejo vse pomembne informacije o prostih delovnih mestih ter možnosti osebnega svetovanja.
Veliko iskanja dela v Avstriji poteka preko različnih zaposlitvenih agencij.
Slovenka Zala, ki v Avstriji živi in dela pet let, opisuje: “Tukaj v Avstriji je slika povsem drugačna kot v Sloveniji. Ko sem prišla živet v Avstrijo, sem se takoj prijavila na zavodu. Prvo razliko sem opazila že pri sprejemu, saj so bili vsi zaposleni hitri, dostopni in prijazni. Takoj so mi postregli z informacijami, tudi s takšnimi, po katerih nisem vprašala. Svetovalka, h kateri sem bila dodeljena, mi je predlagala, da bi se v začetku srečali bolj pogosto, da mi bo pomagala pri začetnih korakih. To je povsem drugačna slika kot v Sloveniji! V Sloveniji te naročijo na 3 mesece, pa še to za 15 minut. Razliko sem opazila tudi v tem, da je zavod svojim prijavljenim osebam ponujal veliko več neformalnih izobraževanj kot slovenski, predvsem na tematike, ki posredno pripomorejo k lažjemu iskanju. Prav tako je bolje poskrbljeno, če ostaneš brezposelna oseba. Službo sem dobila v manj kot enem mesecu, čeprav lahko del zaslug pripišem tudi temu, da sem znala osnove nemškega jezika.”
Na Nizozemskem v ospredju zaposlitvene agencije
Nizozemska pri nas velja predvsem za državo, kamor se odpravlja veliko sezonskih delavcev. Razmere v državi pa kažejo na relativno urejeno stanje, saj je brezposelnih okrog 7 odstotkov. Javni zaposlitveni zavod UWV WERKbedrijf nudi izobraževanja, finančno in informacijsko podporo, svetovanja; ponudbo na trgu dela pa uravnavajo številne zaposlitvene oziroma kadrovske agencije.
Nizozemka zakonodaja na področju delovnega prava omogoča delavcem visoko stopnjo zaščite. Tujec, ki je zaposlen na Nizozemskem, ima enake pravice in obveznosti, kot jih ima državljan Nizozemske.
Silvester, Slovenec, ki deset let živi in dela na Nizozemskem, pravi: “Na Nizozemskem je služb dovolj. Vsaj za tiste, ki bi radi delali. Politika zaposlovanja je tukaj zelo preprosta, Zavod za zaposlovanje ti nudi finančno in informacijsko podlago, potem pa se znajdi sam. Dajo ti vse potrebne informacije, so dostopni, govorijo več jezikov, vedno se lahko obrneš na njihove svetovalce. Izgledajo, kot da jim je res mar za ljudi. Nizozemska je kot država precej bolje socialno urejena. Ne pustijo te na pragu revščine, ampak dobiš dovolj, da se lahko aktivno lotiš iskanja službe. V ospredju so zaposlitvene agencije, kjer je mnogo prostih del, tako da dela ni težko najti, ni pomembno, če si mlad ali star, izobražen ali delavec. Prav tako je ogromno sezonskih del, ki so skozi oči povprečnega Nizozemca sicer manj plačana, za nas, ki prihajamo iz šibkejših držav, pa je tudi ta plača čisto dobra. Še najlepše živiš, če morda nisi v centru Amsterdama, kjer so pač cene toliko višje, da je plača delavca morda res premajhna.”
A. D.