Vse od leta 1991, ko je Slovenija dosegla največji možni dosežek, to je osamosvojitev, se v slovenskem pravosodju dogajajo zlorabe. In to vsakodnevno. In to ogromno. Država, v kateri živimo sedaj in ki bi morala biti samostojna in enakopravna, pa spominja na čas pred tem. Katastrofalna statistika kršitev človekovih pravic pa je posledica našega sodstva, ki je enako, kot je bilo nekoč.
Ker dejansko nismo kulturna država, ampak država, kjer vlada zločin, je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pripravilo javno tribuno “Slovensko pravosodje v samostojni državi – od političnih procesov do procesov, kjer so agresorji (JLA) oproščeni”, ki se je odvila v prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve v Ljubljani. Gostje javne tribune so bili minister osamosvojitvene vlade in nekdanji odvetnik Ingo Falk Pasch Wallersberg, poslanec Državnega zbora RS dr. Vinko Gorenak in predsednik Odbora 2014 Aleš Primc.
Vinko Gorenak je povedal, da je bilo pred osamosvojitvijo ogromno primerov, v katerih so bile kršene človekove pravice. Spomnil je na 2000 primerov, ki so pristali na Evropskem sodišču za človekove pravice. “V 341 primerih je sodišče odločilo. Samo za 17 slovenskih sodb pa je potrdilo, da so neoporečne. Ostale so pa kršene. Ogromno jih je v Sloveniji in daleč v Evropski uniji. To je pa posledica sodstva, ki je enako, kot je bilo.” Zaradi tega Gorenak meni, da je predvidena rešitev ta, ki so jo sicer že zapisali v programu, da bodo zahtevali in naredili revizijo 8. člena – pregledali bodo sojenja in vsem sodnikom, ki so kršili pravice, pokazali vrata. “Kajti 8. člen so v celoti ignorirali in ga niso spoštovali. In sodstvo je ostalo tako, kot je bilo leta 90. Ljudje so enaki in tudi miselnost je ostala enaka.”
Ingo Falk Pasch Wallersberg, ki je v tem trenutku najbolj aktiven človek, ki pelje postopke za razrešitev ljudi, ki so v Sloveniji izvedli agresijo, pa je dejal, da obstaja več 100 ovadb, ki jih je naša osamosvojena država podala zoper agresorje, a so vse ovadbe padle. “Doživeli smo agresijo brez agresorjev.”
Pasch Wallersberg je uvodoma spomnil, da je že pred časom in potem vedno znova, vse do danes dal določene pobude, med njimi tudi eno, ki zadeva odgovornost sodnikov, članov Vlade in poslancev. “Vsi vemo, da poslanec obljubi svojim volivcem, da se bo boril za njih in spoštoval njihove interese, da bo svoje delo opravljal neoporečno, ministri, predsednik Vlade in Predsednik države ter sodniki pa prisežejo in podpišejo izjavo, da bodo svojo funkcijo opravljali pošteno in v korist vseh državljanov.” Meni namreč, da je odgovornost funkcionarjev na podlagi teh njihovih javnih zagotovil in prisege trajna, nezastarljiva. Zato je dal pobudo, da se ta njihova odgovornost, če so svojo funkcijo zlorabili, lahko kasneje uveljavi kadar koli. To mora veljati tudi za nazaj, za celotno obdobje od izvolitve našega prvega demokratično izvoljenega parlamenta in imenovanja Demosove Vlade. Vendar ta njegova pobuda vse doslej ni dobila nobenega odziva. “To je led molka.”
Pasch Wallersberg je pri tem pripomnil, da bi to vsaj rahlo spodbudilo vse tiste, ki opravljajo takšne funkcije, da bi čutili nekaj pod nogami, da se lahko nekaj zgodi. “To bi vsaj malo zresnilo ljudi, ki so v našem parlamentu in Vladi, predvsem pa tiste, ki so na sodiščih.”
Ogorčenje s področja Gornje Radgone
Ko je Ingo Falk Pasch Wallersberg spremljal procese proti tistim, ki so napadli Slovenijo, in ni bil nihče obsojen, je dejanskoo slišal neko ogorčenje s področja Gornje Radgone. “Vi ne veste, kaj so ti ljudje pretrpeli! Še danes so ogorčeni,” je dejal Falk Pasch Wallersberg. Ker ni mogel verjeti svojim besedam, je odšel v Gornjo Radgono na sodišče in podal kazensko ovadbo zoper jugooficirje, ki pa so seveda vsi že bili oproščeni. Prav tako je podal kazensko ovadbo zoper državnega tožilca in potem je dobil odgovor, da se le-ta zavrže. “Tako sem šel takrat pogledat spise zoper generalmajorja Trifunovića in polkovnika Popova v Gornjo Radgono. Malo čudno so me gledali, jaz sem jih tudi čudno gledal.” Dejal je, da so bili ti spisi v razsutem stanju. Zaradi tega si je vzel čas. Nato je vložil tožbo, ki je bila seveda zavržena. A sodišče je pri tem omenilo, da je tožilec, ki je to zadevo obravnaval, tožilec Bejek, ki vodi tožilstvo v Murski Soboti. Omenil je še, da pa je pred Bejekem to zadevo obravnaval njegov predhodnik, g. Gorenjc. “Policija je dala detajlno ovadbo za vse zločine, ki so se zgodili v Gornji Radgoni že v juniju 1991. A Gorenjc ni vložil niti obtožbe za vsa ta grozljiva dejanja, saj so bili ubiti ljudje. Potem so ljudi oropali in generalmajor Trifunović je hodil na pomoč polkovniku Popovu, ki je razsajal in streljal na veliko, da mu je pošlo strelivo in je bil že obkoljen od naših enot.” Falk Pasch Wallersberg nadaljuje z besedami, da bi se zadeva lahko že prej končala z manj škode in ugaslih življenj, ampak je Trifunović s helikopterjem z oznako Rdečega križa pripeljal orožje Popovu.
To kaznivo dejanje je absolutno zastaralo po zaslugi vodje tožilstva, g. Gornjeca
“Gorenjc ni te obtožbe umaknil, niti ko je zastarala,” je še povedal nekdanji odvetnik in dodal, da je to storil Bejek, a z nekaj letno zamudo. “Bejek je vendarle prišel do tega, da je vložil obtožbo. Sodišče je generalmajorja oprostilo, s tem pa Bejek ni omenjal, da je Trifunović z oznako Rdečega križa dovažal orožje. To je skrival in potem je šla zadeva v Maribor, kjer je sodil znani sodnik Karakaš, ki bi moral biti danes sodnik Vrhovnega sodišča, ampak zaradi velikega odpora Kanglerja in tudi mojega, ki sem se odločno uprl, ni bil imenovan, je ta zavrgel to tožbo in naročil Bejeku, kaj mora narediti.” Falk Pasch Wallersberg je še razkril, da ta, ko je prišlo do ponovne obravnave v Murski Soboti, ni naredil nič. Prav tako je med celo razpravo kljub pozivu sodnice molčal. “Ko se je obtožba zavrnila, je sodnici dejal, da se to poda brez obrazložitve.”
Pri našem sodstvu se pojavlja nerazumljivo stališče
Ingo Falk Pasch Wallersberg je povedal, da je to stališče, da je bila jugovojska v Sloveniji upravičena. “Bila je na tleh skupne države Jugoslavije in njen pohod tukaj je bil za sodišče upravičen. To je bil spopad dveh strani ali pa nezakonit odpor naše oblasti. Jaz se moram vprašati, ker sem bil takrat v vladi, ali sem odgovoren za ta nezakonit odpor. Mi smo naredili takrat vse korake, da je naša država bila ločena od že razpadle države. Naša država je bila takrat že konstituirana. Zato stališča sodišča nikakor ne veljajo.”
Aleš Primc pa je prepričan, da nobeno delo, ki ga delamo, ni zastonj. “Ne smemo prehitro misliti, da se mora vsaka stvar videti takoj. Starši vzgajamo otroke iz dneva v dan, a se rezultati ne pokažejo takoj, mogoče se pokažejo šele po tem, ko oni vzgajajo svoje otroke.” Spomnil je, da njihov boj za pravico v pravosodju traja že nekaj časa in bo tudi trajal, vendar pa so rezultati že vidni. Primc je omenil sodbo Milka Noviča, ki pa na žalost ne kaže, da se je v slovenskem pravosodju kaj spremenilo. “Vendar nekaj pa se je. V novi sestavi ustavnega sodišča ni nikogar nad 50 leti.” Omenil je, da so vsi štirje pravniki stari pod 50 let in to se mu zdi izjemno dober znak. Primc je prav tako mnenja, da je stroka spoznala, da so starejši pravniki na Vrhovnem sodišču ali neprave barve ali pa tako omadeževani, da ugotavljajo, da jih ni potrebno postaviti na mesto sodnika. “Prepričan sem, da če toliko časa ne bi stali pred sodiščem, bi oni mislili, da lahko delajo, kar hočejo. Tako pa vedo, da je tega filma konec. Izjemen uspeh našega delovanja je naša nova sestava. Da ne bo pomote, ne poznam novoizvoljenih sodnikov razen Jakliča. Za mene je zadosti to, da vem, da se je zgodil generacijski preboj. Pri tem je predsednik Odbora 2014 dodal, da je prišel čas za novo generacijo. Da sodniki niso vojaki revolucije, kot so bili sodniki v prejšnjem režimu.”
Primc je bil nekoč velik idealist
Primc je nekoč misli, da bo na sodišču dobil pravo. “Pravo je bilo in vedno bo orodje oblasti. Ustavna sodnica mi je to povedala po koncu pravniške kariere. Vendar ji tega nisem verjel, sedaj pa se njene besede potrjujejo iz dneva v dan. Prepričan sem, da moramo gledati naprej, in to z optimizmom.”
Zaradi iskanja resnice se morajo urediti vprašanja s pobitimi ljudmi
Pri tem vprašanju je Primc podal primer miru v družini. “Mir v družini je več vreden kot resnica in pravica. Marsikaj kakšno stvar zamolčimo zaradi miru. Vendar v družini ne gre za temeljne civilizacijske stvari. Ko govorimo o pogrebu, govorimo o odnosu do mrtvih.” Povedal je, da je to temelj vsake civilizacije in da so v Sloveniji obstajali ljudje, ki tega niso naredili, niso spoštljivo pokopali mrtvih ljudi. “S tem so se spravili na raven živali. In ti ljudje so nam vladali, sedaj pa nam vladajo njihovi nasledniki. Se pravi: vladajo nam živali. In to je resen problem te države.” Predsednik Odbora 2014 je še povedal, da je, vse dokler nam bodo vladale živali, brezupno govoriti, da bomo kdaj imeli demokracijo, resnično svobodo. “Ker pogoj za to je ravno civilizacija.” Zato je Primc mnenja, da je nujno potrebno, da vse mrtve dostojno pokopljemo. “Zavedajo se, kakšen bi bil pogled ljudi ob 8000 krstah. Zato so jih pokopali v eni sami krsti. Preteklost nas bo vlekla k tlom, dokler je ne bomo uredili.” Pri tem pa je dodal, da je mrtve treba dostojanstveno pokopati, zločince pa poimenovati z imeni zaradi tega, da se za vse večne čase dogovorimo, da se zločin ne splača ne glede na to, na kateri strani je bil storjen. “Da se to zgodi, je to stvar naše prihodnosti. V zapuščini ne sme teči kri. Če želimo kaj narediti za našo mladino, jim postavimo standarde, da se ne bo ponovila preteklost. To ni preštevanje kosti, ampak varovanje naših otrok v prihodnosti.”
Kaj je potrebno narediti, da bo pravosodje drugačno?
Gorenak pa je povedal, da je vsa odgovornost sodnikov pripisana prav njim. “Smo edina država, ki ima zakon, kjer je zapisano, da tožilec ni odgovoren za nič. Danes se tožilec nekaj odločiti in nihče ne naredi nič. Ta odločitev velja.” Zaradi tega je potrebno vzpostaviti mehanizme, da bodo napredovali tisti sodniki, ki imajo najmanj spornih primerov, po možnosti nič. “To je serija ukrepov, da bi ta sistem zopet deloval. Naši sodniki so tiho, ker se bojijo. Ne želijo se izpostavljati. Pogosto pa bi marsikateri stopil tudi k Primcu. To so sicer mlajši ljudje, ki ne upajo spregovoriti in se držijo nazaj. Seveda se zavedajo, da so v organizaciji, ki ima velike probleme.”
Zmaga na volitvah je priložnost, da vrnemo zaupanje v pravosodje
Aleš Primc je še pripomnil, da bodo v primeru novih zlorab v pravosodju ljudje pravico začeli jemati v svoje roke, sčasoma pa se bo to začelo dogajati množično. “Nujno potrebno na naslednjih volitvah je, da zmagajo stranke, ki niso del tega skorumpiranega pravosodja. To je ključna stvar, saj ti ljudje, ki so sedaj na oblasti, pravosodja ne bodo uredili, saj so z njimi preveč interesno povezani. V interesu države je, da je potrebno voliti drugače, da bi preprečili sesutje pravosodja.”
Zakaj v Gornji Radgoni ni moč narediti ničesar več?
Ingo Falk Pasch Wallersberg meni, da je kakršenkoli možen premik edino to, da so ljudje s tem seznanjeni. Kajti sodišče bo to zavračalo še naprej. “Zaradi tega sem dal pritožbo. Zahteval sem tudi, da se izloči sodišče v Mariboru in določi drugo sodišče, ki bi odločalo o tej pritožbi. Tožbi zoper Bejeka in Gorenjca sta seveda v teku, ampak ju nisem poslal njima, ampak na Vrhovno tožilstvo RS.” Falk Pasch Wallersberg je še povedal, da je Vrhovno sodišče ovadbo poslalo Bejeku in reklo, naj jo on preuči in če oceni, da je utemeljena, se lahko odloči, ali jo bodo obravnavali ali ne. “Jaz sploh ne vem več, ali smo v pravni državi?” se še sprašuje nekdanji odvetnik.
I. K.