Slovensko šolstvo že desetletja stagnira. Medtem, ko slovenskim šolarjem vsekakor ne moremo oporekati pomanjkanja inteligence, pa strokovnjaki že leta opozarjajo, da jih sistem faktografskega učenja na pamet dela kognitivno manj agilne kot so njihovi vrstniki po svetu. Nedavna raziskava to potrjuje.
Mednarodna raziskave OECD PISA 2022 namreč kaže, da so slovenski 15-letniki na področju ustvarjalnega mišljenja v primerjavi z vrstniki iz drugih držav podpovprečni. Slovenski mladi tudi izražajo bolj negativna stališča do različnih vidikov ustvarjalnosti ter kažejo manj odprtosti za pridobivanje novega znanja in izkušenj, poroča STA.
Tri temeljne spretnosti
V raziskavi je v Sloveniji sodelovalo 6721 dijakov, ki večinoma obiskujejo prve letnike srednješolskih programov, v njej pa so ugotavljali tri temeljne spretnosti ustvarjalnega mišljenja, in sicer proizvajanje raznolikih zamisli, proizvajanje ustvarjalnih zamisli ter vrednotenje in izboljševanje že podanih zamisli na štirih področjih. To so področja pisnega izražanja, vizualnega izražanja, reševanja naravoslovnih problemov in reševanja družbenih problemov.
Slovenski dijaki so na lestvici od nič do 60 točk v povprečju dosegli 30 točk, kar je manj od povprečja držav OECD-ja, kjer je bilo povprečje 33 točk, je pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave PISA v Sloveniji Klaudija Šterman Ivančič. Najvišje dosežke so dosegli vrstniki iz Singapurja, Južne Koreje in Kanade, med evropskimi državami pa denimo dijaki iz Madžarske, Malte, Italije, Nizozemske, Francije, Nemčije, Češke. Od slovenskih pa se ni pomembno razlikoval povprečni dosežek vrstnikov iz Čila, Hrvaške, Islandije in Slovaške.
Slovenski dijaki na vseh treh področjih pod povprečjem
Kot je pojasnila Šterman Ivančič, so slovenski dijaki pri vseh treh spretnostih in na vseh štirih področjih merjenja ustvarjalnega mišljenja dosegli rezultat pod povprečjem OECD-ja. Najbolje so reševali naloge s področja pisnega izražanja in naloge, ki so od njih zahtevale spretnosti proizvajanja ustvarjalnih zamisli, najslabše pa so reševali naloge s področja naravoslovnih problemov in naloge, ki so od njih zahtevale spretnosti vrednotenja in izboljševanja zamisli, je še povedala.
Slovenski mladi tudi izražajo bolj negativna stališča do različnih vidikov ustvarjalnosti. Tako v primerjavi s povprečjem OECD-ja poročajo o nižji lastni samoučinkovitosti na področju ustvarjalnosti in domišljije, odprtosti za pridobivanje novega znanja ter odprtosti za umetnost in pridobivanje novih izkušenj.
Slovenski otroci se učijo za ocene
Slovenski šolski sistem se že desetletja ubada z vprašanjem kako bodo slovenski otroci v šolo hodili po znanje in ustvarjalnost ne pa po dobre ocene.
Že v predšolskem obdobju so otroci vse bolj pasivni, imajo premalo izkušenj, premalo je proste igre, narašča uporaba zaslonov, je pred časom za portal Siol razmere opisala psihologinja na Osnovni šoli Solkan Barbara Stožir Curk. Mehanski način učenja nato prispeva tudi k manku občutka za kreativnost.
Raziskava ICCS: slovenskih otrok ne zanima državljanska vednost
Z roko v roki z mankom kreativnosti, pa gre tudi upad državljanske vednosti. Lani objavljena Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS kaže velik v številnih kazalnikih, med drugim pri zanimanju za družbeno-politična vprašanja, zaupanju v institucije, podpori enakosti spolov – posebej v politiki, pozitivnem odnosu do varovanja okolja, podpovprečna je tudi njihova pričakovana udeležba učencev na volitvah, ko bodo dobili volilno pravico.
Boljše rezultate dosegajo učenci, ki nimajo priseljenskega ozadja. V Sloveniji je bilo učencev iz priseljenskih družin 21 odstotkov, mednarodno povprečje je devet odstotkov.
Rezultati kažejo, da se je v Sloveniji glede na raziskavo v l. 2016 znižal delež učencev, ki dosegajo najvišjo zahtevnostno raven državljanske vednosti, hkrati pa se je povečal delež učencev na najnižji ravni ali pod njo, ki se je skoraj podvojil.
I. K.