Smrtonosna glivica, ki izvira iz ušesa japonske starke, ubije več kot polovico ljudi, ki jih okuži

Datum:

Smrtonosne glivice, ki izvirajo iz ušesa neke japonske gospe, so se naučile spolno razmnoževati, zato sedaj grozijo svetu. Sliši se neverjetno, a ni. Candida auris je zdravstvena nadloga, povrh vsega pa postaja vse bolj odporna na antibiotike, ugotavljajo raziskovalci na univerzi McMaster. 

Candida auris najprej napade ušesa, okuži pa tudi rane. Če okužbe ne zdravimo, se lahko ta preseli še v krvni obtok in sečila. Ko je enkrat tam, postane smrtonosna. Okužba se zelo pogosto konča tragično. Ubije kar 60 odstotkov ljudi, ki jih uspe okužiti. Posebno pazljivi morajo biti ljudje z oslabljenim imunskim sistemom, opozarjajo zdravstvena združenja.

Nevarna glivica na gostitelju oblikuje podolgovate, belorjave kolonije. Pod mikroskopom lahko vidimo, da so njene celice elipsaste oblike. Raziskovalci naj bi jo prvič odkrili leta 2009 na Japonskem v ušesu neke 70-letne gospe. Spet drugi viri navajajo, da bi je bil sev superpatogena prvotno odkrit v Južni Koreji že leta 1996.

Candida auris bi lahko prevedli kot ušesna kvasovka. Foto: (Pexels)

Največ okužb v bolnišnicah
Večina bolnikov se okuži v bolnišnicah, raziskovalci pa ugotavljajo, da je potrebna posebna pazljivost tudi pri uživanju jabolk. Te je pred zaužitjem potrebno dobro umiti, saj naj bi se nevarni patogen nahajal na površini kar 13 odstotkov jabolk, ki izhajajo iz “industrijskih” nasadov, piše revija Moje zdravje. Znanstveniki visoko vrednost patogena pripisujejo pogostemu škropljenju jabolk. Ponekod naj bi jih škropili kar desetkrat!

Spolno razmnoževanje
Zaenkrat dve od treh oblik zdravljenja ne delujeta več, v kratkem pa bi lahko tudi tretji način postal neučinkovit. Kvasovke se namreč razmnožujejo aseksualno, torej z delitvijo celic, pri Candidi auris pa so ugotovili, da se lahko razmnožuje tudi spolno, kar naj bi še dodatno poslabšalo učinkovitost tradicionalnih zdravljenj okužbe. A kot strokovnjaki opozarjajo, bi odkritje lahko imelo tudi pozitivne učinke. Znanstveniki bi lahko v prihodnje replicirali spolno razmnoževanje v laboratoriju, kar bi jim omogočilo boljše razumevanje procesa hitrega razmnoževanja, temu pa bi lahko nato tudi prilagodili zdravljenje.

Andrej Žitnik

Sorodno

Zadnji prispevki

Vaterpolisti Triglava dosegli največji klubski uspeh slovenskega vaterpola

Vaterpolisti Triglava iz Kranja so v evropskem pokalu zasedli...