Odmeva zadnji dogodek na kranjskem sodišču, ko je sodnica Tanja Bizjak gospoda Janeza Janšo pravno obremenila za 30 tisoč evrov, ker je javno prikazal, da je nedolžen glede vseh obtožb in bi za to morali odgovarjati sodniki, ki so ga po propadlih sodnih obravnavah lažno spravili v zapor, čeprav je bil nedolžen. Zato so sodniki in mediji tudi odgovorni za katastrofo v slovenskem pravu, saj mora za te napake in zlorabo pravnega sistema plačati sam Janez Janša, ker so ga krivoma obsodili, lagali, poniževali in javno izničili slovensko pravo. In to sodniki kot Masleša, ki nima niti potrdila o pravni fakulteti iz Bosne, kjer naj bi “študiral” pravo.
Seveda tudi drugi sodniki in sodnice niso nič boljši, kar je razvidno iz njihovih pravnih postopkov. Tako je tudi na velenjskem in celjskem sodišču, kjer sem na lastni koži doživel, kaj pomeni, če sodnik ali sodnica nista niti pismena, kaj šele sposobna pravno rešiti primer, v katerem so bila ogrožena življenja mene in moje družine. Tu gre za primer R32/2016, ko tožilec Jošt Jeseničnik niti enkrat ni pravilno napisal mojega priimka v pravnem postopku, v katerem mi naročnik in neplačnik ne plača za storjeno delo ali ne vrne prevzetih izdelkov, grozi mi pa s smrtjo. Kljub policijski pomoči sodnik ta primer razsodi v prid neplačniku z obrazložitvijo, da se postopek ustavi, ker ni bil izveden umor, in se ta primer neplačila storitve nadaljuje šele, ko me neplačnik ubije. To je zapisal nepismeni okrajni državni tožilec Jošt Jeseničnik.
V drugem pravnem primeru na sodišču Velenje in na sodišču Celje št. P81/2016 je na avtocesti pri hitrosti 130 km/h v družinskem avtomobilu Sharan s 6-člansko družino (4 otroci) skoraj prišlo do tragedije s smrtnim izidom. Po servisu tega avtomobila, ki ni bil več tehnično brezhiben, se je zgodila prava senzacija pravnega enoumja okrajnega državnega tožilca Jošta Jeseničnika kljub vsem dokazilom o plačilu stroškov novega motorja in menjave le-tega ter o dodatni zahtevi mehanika Meha, da moram dostaviti nove šobe za dizelski motor, ki pa niso bile nikoli vgrajene, pri čemer sem za vse to moral plačati več kot 1.600,00 evrov, za kar pa mi mehanik ni želel priložiti računa ali potrdila o plačilu. Tudi na testni vožnji ta avto ni bil več brezhiben. Mehanik Meh tega ni želel popraviti za vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno, zato sem obvestil inšpektorat, ki ni zaznal nobenih “nepravilnosti”, čeprav je dobil ponarejen račun v vrednosti 255,00 evrov za menjavo motorja. Takšna vrednost računa za normo te storitve ni niti teoretično možna nikjer na svetu. Zato se je ta primer predal na velenjsko sodišče in avto je šel na pregled k cenilcu, a je kljub zapisniku o nepravilnosti mehanika in ponarejenega računa velenjsko sodišče razsodilo v prid mehaniku. Prav tako tudi višje sodišče v Celju – Tatjana Kemenšek Krajnc – in me tako pravno obremenilo za več kot 4.650,00 evrov.
O teh dejanjih velenjskega in celjskega sodišča sem obvestil širšo javnost, predsednico države, Ministrstvo za pravosodje ter odvetniško pisarno Pirc Musar, od koder so mi sporočili, da gre v tem primeru za kaznivo dejanje z zaporno kaznijo – poneverba dokumentov. To se je prijavilo velenjski policiji, ki je primer podala na velenjsko sodišče, kjer pa je okrajni državni tožilec Jošt Jeseničnik primer zaključil, da mehanik Meh ni nikoli prejel plačila za to storitev, zato ne ogovarja za ta primer in je oproščen kazni. Mi je pa pred tem tudi zastopnik mehanika – odvetniška pisarna Pajk – javno očitala, da sem nor – da sem “za Vojnik”, ker sem na sodišču predložil dokumente mehanika, ki so ponarejeni in ogrožajo življenja na slovenskih cestah. Sem pa zaradi tega šel na psihiatrijo v Velenju in razložil, kaj se dogaja na velenjsko-celjskem sodišču, in mi je psihiatrinja pismeno potrdila, da je moje ravnanje na sodišču normalno in da nisem nor. To se pravi, da je noro sodišče Velenje in prav tako tudi Celje in da sta oba “za Vojnik”. Tako lahko gospod Janša in vsi normalni državljani Slovenije razumete, da niste edini, ki vas zlorabljajo sodišča, kot so velenjsko, celjsko, kranjsko, ljubljansko, mariborsko in še katero, ki javno dokazujejo, da so takšna sodišča s sodniki in sodnicami primerna le še za umobolnice, kot so Vojnik, Begunje, Idrija …
Mi Slovenci pa se lahko takšnih sodišč, ki jih trenutno imamo, znebimo le tako, da smo normalni in pomagamo drug drugemu s pravno in denarno pomočjo, da se z resnico upremo “Joštom, Maslešam, Bizjakinjam, Klanjškom …” in še drugim “sodnikom in sodnicam”, ki bodo tako prej ko slej sami sebe uničili, saj se ne zavedajo, kaj je prava resnica in pravica. Vsakemu se enkrat resnica prikaže – v peklu ali nebesih.
Andrej Jevšenak