Sodnica Cvetka Posilovič je razglasila še eno od sodb v številnih montiranih sodnih postopkih proti predsedniku največje opozicijske stranke Janezu Janši, ki je bil po političnih zlorabah pravosodja že dvakrat v zaporu. Vse tri obtožene, Branka Kastelica, Klemna Gantarja in Janeza Janšo, je oprostila. Gre za sodbo prvostopenjskega sodišča, na katero se tožilstvo lahko še pritoži.
Na dogajanje so se iz vrhovnega sodišča odzvali tako: “V luči dogodkov v tem tednu predsednik vrhovnega sodišča ponovno opozarja na spoštljiv odnos do sodne veje oblasti in sodnikov kot funkcionarjev pri opravljanju njihovega poklica. Nezadovoljstvo z delom sodišča v posamezni zadevi ne sme voditi v oviranje dela sodišč ter v diskreditacijo in spodkopavanje zaupanja v sodstvo in pravno državo preko širjenja zlonamernih anonimnih pisanj.
Po mnenju predsednika vrhovnega sodišča so kritike v zvezi z delom sodišč v zadnjem obdobju presegle mejo sprejemljivega, saj gre pri tem dostikrat za spodbujanje k nespoštovanju sodnih odločitev in posledično k rušenju pravnega reda. Po tej plati gre zagotovo za dogajanje, ki zadeva družbo kot celoto in zahteva odziv tudi pri najvišjih predstavnikih drugih vej oblasti.”
Dvakrat v primeru montiranih procesov, ko je moral Janša v zapor, v primeru JBTZ in Patria, so bile sodbe pozneje v celoti razveljavljene. Tožilec je za Janeza Janšo tokrat predlagal dve leti zapora. Postopek, da naj bi bilo podjetje Imos oškodovano z nakupom nepremičnin (ene v Trenti in ene v Ljubljani) od Janše, ki jih je pozneje to podjetje po višji ceni prodalo naprej, je dejansko sprožil nekdanji šef KPK, pred tem pa namestnik notranje ministrice Katarine Kresal (LDS) Goran Klemenčič, ki je funkcijo šefa KPK zlorabil za diskreditiranje Janeza Janše in Zorana Jankovića z objavo poročil o premoženjskem stanju predsednikov strank. Z ugotovitvami ju ni seznanil in jima ponudil možnosti odgovora, kar bi moral storiti po zakonu, ki ga je pred tem sam pomagal pisati. To je pozneje presodilo sodišče. Uspelo mu je doseči razpad Janševe vlade in na oblast spraviti Alenko Bratušek.
Goran Klemenčič ni brez povezav s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem, ki zdaj protestira proti kritikam tokratnega nenavadnega sodnega postopka in objavi anonimke, ki je v javnosti že krožila o ozadjih, objaviti pa sem se jo odločil v Spletnem časopisu. In tudi pojasnil razloge za to.
Klemenčič je bil za nagrado za kršenje zakona, da bi sklatil konkurenta z oblasti, imenovan za pravosodnega ministra v vladi Mira Cerarja, ki je oblast dobila, ko so Janeza Janšo onemogočili tako, da so ga med volilno kampanjo zaprli. Pri tem je pomagal predhodnik Đorđevića na vrhu vrhovnega sodišča Branko Masleša. S pravosodnim konstruktom Patria. Da je Masleša ravnal nepošteno, ker se ni izločil, je soglasno odločilo ustavno sodišče. Pred tem je SDS z veliko prednostjo dobila evropske volitve, zelo bi verjetno tudi parlamentarne. V podobnem položaju smo tudi zdaj.
Kot minister je Klemenčič pozneje zaslovel z javno grožnjo, da bodo letele glave, če sodstvo ne obsodi Igorja Bavčarja in pride do zastaranja. Kot Janša je imel tudi Bavčar pomembno vlogo, da je nastala slovenska država in se ubranila pred poskusom pokoritve z vojaško silo iz Beograda.
V medijih je Klemenčičeva napoved o letečih glavah sprožila huronsko navdušenje. Končno odločen politik, ki preganja kriminalce. Nekaj manj so bili navdušeni bolj pametni med sodniki. Najbolj pametni pa so se samo križali, kakšen bedak vodi pravosodno ministrstvo. Sodnikom se ne sme javno groziti. Najmanj, če si politik. In vlada ne sme zahtevati, kako se mora soditi. Končalo se je tako, da so na evropskem sodišču Bavčarju pritrdili, da je bilo sojenje nepošteno, ker je pravosodni minister javno grozil sodnikom, da bodo ob glave, če ne storijo, kar zahteva.
To pa kaže, kako velik vpliv je imel s svojo propagandno dejavnostjo Klemenčič na medije in pravosodje. Ta vpliv spremljamo tudi danes v Celju.
Janez Janša je včeraj objavil svoj zaključni govor na sodišču ta teden, ki ga lahko preberete tukaj: Janša – Sodite mi na procesu, ki se nikoli ne bi smel zgoditi
V primeru Patria so bile vse sodbe v povezavi z Janšo pozneje razveljavljene na ustavnem sodišču, kjer so soglasno odločili sodniki, da je bilo sojenje Janši nepošteno in da v sodbi nikjer ni bilo pojasnjeno, kaj kaznivega je Janša sploh zagrešil v realnem svetu. Sta pa bila v drugem postopku pravnomočno obsojena koruptivnega ravnanja nekdanji uslužbenec ministrstva za obrambo Peter Zupan in Jure Cekuta. Slednji, ker je na njegov račun padlo pol milijona od Wolfganga Riedla iz Avstrije. To je bila realnost.
Enaka težava, kot je opozoril tudi Janšev zagovornik Franci Matoz v zaključni besedi ta teden, je tudi pri tokratnem procesu v Celju, kjer tudi ni mogoče ugotoviti, kakšen zločin bi naj Janša storil, da tožilec zanj predlaga dve leti zapora. Prodaja 15.000 kvadratnih metrov gradbene parcele ob Soči, ki jo različni cenilci različno ocenjujejo, ni kaznivo dejanje. Če je prodajalec Janša dosegel dobro ceno, s tem ni storilec kaznivega dejanja, da se je kupec odločil toliko ponuditi. Če bi to bilo kaznivo, bi bili vsi v zaporu.
Za podobno ceno je bila nepremičnina (pravzaprav dve, a o drugi se malo piše) pozneje na dražbi prodana naprej in tam ni enakega sodnega postopka, čeprav se je zgodil povsem enak “kriminal”, ker se že spet niso spoštovale ocene sodnih cenilcev in mnenje Gorana Klemenčiča, koliko je kaj vredno.
Da je sodni proces tudi posledica slabe, celo absurdne, pravne ureditve, je opozoril Blaž Kovačič Mlinar:
Bolj naravnost pa se je odzval podjetnik Aleš Štancar, ki je postopek ocenil kot “skrpucalo”, ki bo prišlo v učbenike, kako se ne sme delati:
Peter Jančič, Spletni časopis