Sodišče EU je v sodbi, s katero odgovarja na vprašanja ustavnih sodnikov glede sanacije bank konec 2013, presodilo, da je sporočilo Evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno. To pomeni, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU.
Evropska komisija pozdravlja sodbo Sodišča EU glede sanacije slovenskih bank konec 2013
Ta je po njihovih navedbah pritrdila sedanji praksi komisije glede uveljavljanja pravil EU o državnih pomočeh v bančnem sektorju. Pravila so se v času finančne krize konsistentno uveljavljala v več kot 22 državah EU, so zapisali v komisiji.
Kot je sodišče zapisalo v današnjem sporočilu za javnost, je to v zvezi z zavezujočim učinkom sporočila Evropske komisije za države članice ugotovilo, da lahko komisija pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice sprejme smernice, s katerimi določi merila, na podlagi katerih namerava presojati združljivost ukrepov pomoči, ki jih načrtujejo države članice, z notranjim trgom.
A komisije sprejetje sporočila o bančništvu ne razbremeni obveznosti preverjanja posebnih izrednih okoliščin, ki jih uveljavlja država članica. Države lahko ohranijo možnost, da ji priglasijo načrte državnih pomoči, ki ne izpolnjujejo meril iz tega sporočila, in komisija jih lahko v izjemnih okoliščinah tudi odobri. Sporočilo o bančništvu tako ne more ustvarjati avtonomnih obveznosti za države članice in torej zanje nima zavezujočega učinka.
Komisija lahko pomoči šteje za združljive z notranjim trgom
Glede pogoja porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki z namenom, da komisija državno pomoči odobri, sodišče poudarja, da je bilo sporočilo sprejeto na podlagi določbe pogodbe o delovanju EU, v skladu s katero lahko komisija pomoči šteje za združljive z notranjim trgom. Z ukrepi porazdelitve bremena se mora namreč zagotoviti, da pri sanaciji sodelujejo vsi vpleti vlagatelji, saj bi lahko sicer obstajalo tveganje izkrivljanja konkurence. Komisija s tem sporočilom ni posegla v pristojnosti Sveta EU, v katerem so združene članice unije.
Tveganje je bilo neizogibno
Sodišče je ugotovilo, da okoliščina, da v začetnih fazah mednarodne finančne krize podrejenim upnikom ni bilo treba prispevati k reševanju kreditnih institucij, upnikom ne omogoča sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj. Ni namreč mogoče šteti, da je taka okoliščina natančno, brezpogojno in skladno zagotovilo, ki bi pri delničarjih in podrejenih upnikih lahko vzbudilo legitimna pričakovanja, da se zanje v prihodnje ne bodo uporabili ukrepi porazdelitve bremena.
Ukrepi porazdelitve bremena ne pomenijo posega v lastninsko pravico.
Ker so delničarji odgovorni za dolgove banke do višine njenega osnovnega kapitala, po mnenju sodišča ni mogoče šteti, da to, da se v sporočilu zahteva, da za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke ti pred dodelitvijo državne pomoči prispevajo h kritju njenih izgub v enakem obsegu, kot če taka pomoč ne bi bila dodeljena, posega v njihovo lastninsko pravico.
O vsem ni potrebno, da odloča skupščina delničarjev
Po direktivi EU o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb pri gospodarskih družbah mora o vsakem povečanju ali zmanjšanju kapitala družb odločati skupščina delničarjev, a del sporočila, ki govori, da o nekaterih spremembah osnovnega kapitala ni treba odločati na skupščini, ni nezdružljiv z direktivo, ugotavlja sodišče.
To, ali odloča skupščina ali ne, namreč ne more vplivati na veljavnost sporočila, takšne ukrepe pa je mogoče sprejeti le v kontekstu resne motnje v gospodarstvu države članice ter za preprečitev sistemskega tveganja in zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, so pojasnili.
Zagotovil ni
Sodišče ugotavlja, da država članica pred dodelitvijo kakršnekoli državne pomoči ni zavezana bankam v težavah naložiti, da podrejene instrumente pretvorijo v lastniški kapital ali jih odpišejo niti da zagotovijo, da ti instrumenti v celoti prispevajo h kritju izgub. Vendar v takem primeru ne bo mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno, navaja sodišče.
Kot so ugotovili, namreč država članica in banke, upravičene do te pomoči, tvegajo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, v kateri bo navedeno pomoč razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom. A je sodišče dodalo, da ukrepi pretvorbe ali odpisa podrejenih instrumentov ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.
Sodišče je v sodbi še ugotovilo, da ukrepi porazdelitve bremena spadajo pod pojem reorganizacijski ukrepi. To predstavlja ukrepe, s katerimi naj se ohrani ali ponovno vzpostavi finančni položaj banke in ki lahko vplivajo na že veljavne pravice tretjih oseb, vključno z ukrepi, ki vključujejo možnost začasne ustavitve plačil in izvršilnih ukrepov ali znižanje terjatev.
V Sloveniji bo na podlagi mnenja sodišča EU-ja ustavno sodišče nadaljevalo razsojanje o ustavnosti izbrisa delnic in obveznic. Odločitev se pričakuje še letos. Špekulacije o posledicah morebitne zmage razlaščencev so pričakovane, a vse do odločitve ustavnega sodišča ostajajo dvomi. Izbrisanih naj bi bilo za okoli 600 milijonov evrov. Ustavno sodišče bo moralo biti pri svoji odločitvi precej pogumno in previdno.
Če želimo zagotoviti stabilnost finančnega sistema z izogibanjem prekomernega trošenja in se izogniti izkrivljanju konkurence, gre za prevladujoč javni interes.
S predlogom za sprejetje predhodne odločbe lahko sodišča držav članic v zvezi s sporom, o katerem odločajo, Sodišču predložijo vprašanja o razlagi prava Unije ali veljavnosti aktov Unije. Sodišče ne odloči o nacionalnem sporu. Zadevo reši nacionalno sodišče v skladu z odločbo Sodišča. Ta odločba je enako zavezujoča za druga nacionalna sodišča, ki obravnavajo podoben problem.
B.P., STA