“Kdo pa je vaš delodajalec?” je sodnica Cvetka Posilović danes po koncu 3-urnega zaslišanja vprašala Jožeta Novaka, sicer ministra za naravne vire in prostor. Da sodnica ni prepoznala ministra, čeprav je imela v spisu vse potrebne podatke, je skrajno nenavadno.
Vse do poznega popoldneva je trajala današnja obravnava v zadevi Trenta na celjskem okrožnem sodišču. Zaslišanje prič ni prineslo ničesar, česar ne bi vedeli že od prej. Sodišče je namreč zaslišalo še tri nekdanje vodilne na Imosu: Mojco Dovžan, Polonco Majer in Jožeta Novaka, ki je sedaj minister za naravne vire in prostor v Golobovi vladi. Zaradi zdravstvenih razlogov na sojenju ni bilo obtoženega Klemna Gantarja. Tega, začuda, niso pripeljali vklenjenega.
Novak je bil v omenjenem gradbenem podjetju najprej pomočnik glavnega obtoženca Branka Kastelica za razvoj projektov, tik pred stečajem nepremičninske skupine pa tudi njegov direktor.
Minister pojasnil, da bi nepremičnini v Trenti lahko razvili
Kot je minister Novak danes povedal v več kot dve uri dolgem zaslišanju, se je z nepremičninami v Trenti srečal šele leta 2014, ko so jih želeli prodati, medtem ko o poteku nakupa 15 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča s staro kmetijo v Triglavskem narodnem parku (TNP) dotlej ni vedel ničesar. Tako kot v številnih precej večjih projektih, kot sta bila med drugim Tobačna in Litostrojska, je bil zadolžen za pripravo projekta, katerega cilj je bil ustvariti dobiček. V konkretnem primeru so imeli za nepremičnino tri možne rešitve, torej razvoj turistične dejavnosti, obnovo obstoječih objektov ali preureditev obstoječega objekta tako, da bi v njem omogočili bivanje s tem, ko bi iz ene etaže naredili tri. Od tega bi bila ena v kletnih prostorih, kar bi bilo mogoče ne glede na omejitve v Triglavskem narodnem parku.
Kar dejansko pomeni, da TNP ne predstavlja takšne omejitve, ki bi drastično znižala ceno nekdanjega Janševega posestva.
Načrti s posestvom v Trenti pa po besedah nekdanjega direktorja na žalost niso uspeli, ker so banke zaradi finančne in nepremičninske krize “čeznje potegnile črto”, zaradi česar so skušali s prodajo nekaterih nepremičnin rešiti, kar bi se dalo. Med takimi je bila tudi nepremičnina v Trenti, za katero je Novak od svojih predhodnikov na mizo dobil ponudbo enega od interesentov za odkup v vrednosti sto tisoč evrov. Ker naj bi bila po ocenah stroke znotraj podjetja vredna vsaj 120 tisoč ali 130 tisoč evrov, se za prodajo ni odločil, saj ni želel oškodovati Imosa. Ob tem pa ni znal povedati, zakaj sta dve cenilki (Breda Korošec in Nikolaja Kogovšek Gilčvert) zemljišče ocenili na okoli dvajset tisoč evrov. Po njegovih besedah so zemljišča znotraj TNP, kljub vsem omejitvam, na elitni lokaciji, podobno kot zemljišča ob morju in drugje. O tem, zakaj jih je Imos sploh kupil, je tudi on zatrdil, da so v času dobrih razmer na nepremičninskem trgu investitorji to počeli na zalogo, kupovali so jih z lastnimi sredstvi.
Sodišče izsililo izjavo, da je vodstvo Imosa prikrivalo posel s Trento
Še dve nekdanji zaposleni v Imosu, Polonca Majer in Mojca Dovžan, sta bili zaslišani, a nista povedali nič novega. Razen morda tega, da se ne spomnita veliko in da se nista veliko ukvarjali s posli s podjetjem Eurogradnje, od katerega so sicer kupili nekdanje Janševo posestvo v Trenti. No, sodišče je očitno od Majerjeve hotelo dobiti potrditev, da je vodstvo Imosa svoji pravni službi prikrivalo posle, za katere niso hoteli, da pridejo v javnost, in ji predočilo izjave, ki jih je dala v kriminalistični preiskavi.
Tudi Dovžanova se ni spomnila praktično ničesar, razen tega, da so zemljišča takrat kupovali na zalogo in da za posel tako nizke vrednosti ni bila potrebna seznanitev vseh oddelkov v družbi, saj je imel direktor Kastelic vsa pooblastila za popis pogodbe. Cenilcev ob nakupih navadno niso najemali, razen če so to morali pri najemanju kreditov storiti na zahtevo bank.
Zaslišanja prič so skupno trajala kar sedem ur.
Gašper Blažič