Na 17. seji preiskovalne komisije o okoljsko spornem kanalu C0, ki poteka na območju ljubljanskega vodonosnika, sta spregovorila okoljevarstveni strokovnjak Mihael J. Toman in nekdanja ministrica za okolje Irena Majcen. Prvi je opozoril na problematiko pronicanja patogenov in hormonskih motilcev v vodo, druga pa se v zvezi z projektom kanal C0 ni več veliko spomnila.
Prvi je spregovoril prof. dr. Mihael J. Toman, ki je uvodoma opozoril, da je Slovenija ena zadnjih skupnosti na svetu, ki še lahko živi “naravno” oz. zajema vodo brez velikih (čistilnih) posegov vanjo, kar bi moralo pronicati v zavest političnih odločevalcev. Poudaril je, da tako kot v družbi obstajajo določene “ničelne tolerance”, tako tudi v naravi, pri vprašanju “odvajanja in čiščenja odpadnih vod”, obstajajo ničelne tolerance.
Kot je pojasnil, se pri kanalu C0 ne pojavlja samo nevarnost nesreč, celo terorističnih napadov, ki bi lahko ogrozili vodo v vodonosniku, temveč tudi možnost naravnih nesreč, denimo potresov, ki bi lahko ogrozile čisto pitno vodo. “Ne, gre pravzaprav za stalno, počasno doziranje” odpadnih vod v podtalnico.
V podzemne vode bi tako lahko odtekali patogeni, ki lahko vodijo v bolj ali manj nevarna zdravstvena stanja, in celo t. i. hormonski motilci. “Preobremenjeni smo s temi snovmi in jih še ne znamo odstranjevati iz kanalskih vod,” je povedal dr. Toman.
Celotno zaslišanje je sicer mogoče pogledati na našem drugem kanalu.
Profesorja Tomana skrbi, da odločevalci različne stroke ali discipline ne upoštevajo. “Upam si trditi, to pa je moje mnenje, upam, da s tem ne bom nikogar užalil ali prizadel, da je pri vseh teh zgodbah kapitalski vložek. Tukaj pa je stroka pravzaprav nemočna,” je izpostavil.
Po vprašanju predsednice preiskovalne komisije Anje Bah Žibert je spregovoril tudi o čistilni napravi Brod, ki je bila unikum na slovenskem ozemlju, ker je bila “precejalnik”. Po njegovem mnenju bi potrebovali novo čistilno napravo z manjšimi populacijskimi ekvivalenti.
Kanal C0 ogroža pitno vodo
Dr. Toman je izpostavil, da je sicer vsako vodo s kemijskimi postopki moč narediti pitno. Ti postopki “zahtevajo denar”, izpostavlja profesor. “Ko pa govorimo o pitni vodi, ki jo dobimo iz pipe, je pa ta pitna voda rezultat številnih dejavnikov, ki jih moramo kot negativne dejavnike odstraniti. Ker so naše podzemne vode, še enkrat poudarjam, še take kvalitete kot so, lahko iz več kot 90 odstotkov naših podzemnih vod za majhen denar pridobivamo kvalitetno pitno vodo,” je pojasnil dr. Toman. Nato je izpostavil, da pa je to ločeno vprašanje od tega, koliko se lahko z obstoječimi postopki še bojujemo proti novodobnim kemikalijam, ki so pravzaprav molekule, ki jih uporabljamo vsakodnevno.
V svojem odgovoru poslanki je izpostavil, da lahko kot strokovnjak ocenjuje le, do kakšnih “neposlušnosti” je pri nastajanju projekta prišlo, ne pa tudi, kako ga sedaj, kot je “in situ”, spremeniti.
Nekdanja ministrica se ne spomni veliko
Na seji preiskovalne komisije je nato nastopila nekdanja okoljska ministrica Irena Majcen. Predsednica preiskovalne komisije je pri prvem vprašanju želela dopolnitev odgovora, ki ga je nekdanja ministrica že podala na enem izmed prejšnji zaslišanj. Vprašanje se je nanašalo na obstoj izjave z njenim podpisom, kot tudi revizijskega poročila Ministrstva za okolje, ki ministrico bremenita.
Majcenova je je odgovorila, da si obremenjujočega revizijskega poročila še ni uspela pogledati ter da je bila o obstoju poročila obveščena s strani predsednice preiskovalne komisije.
“To notranje revizijsko poročilo je bilo narejeno 18. 10. 2019,” je nekdanjo ministrico spomnila Anja Bah Žibert in dodala, da so bili sklepi revizije sprejeti nepolitično, s čimer je odgovorila na navedbe nekdanje ministrice, da bi poročilo lahko nastalo “politično”.
Dva ključna podpisa
Anja Bah Žibert je nato nekdanji ministrici predočila dve ključni izjavi z njenim podpisom, ki sta bili, po njenih besedah, zelena luč za gradnjo okoljsko spornega projekta. “Gre za bianco menico ministrstva in tudi vlade, da je s tem projektom vse v redu, in na podlagi tega je bila obveščena Evropska komisija,” je izpostavila Bah Žibert.
Predsednica preiskovalne komisije je nekdanjo ministrico spomnila tudi na njeno izjavo, da pri projektu Kanal C0 ne podpira presoje vpliva na okolje. Majcenova je odgovorila, da se izjave ne spominja in da sicer ni posegala v upravne postopke na ARSO.
Ž. K.