Upravno sodišče je ugodilo nezakonitemu sirskemu migrantu Ahmadu Šamiju in njegov primer vrnilo ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odločanje. Sodišče je ugotovilo, da Šamijeva prošnja za azil sploh ni bila zavržena, saj ministrstvo ni izdalo takšnega sklepa. Z odredbo sodišča Šami do pravnomočnega zaključka postopkov ostaja v Sloveniji. Pod odločbo se je poleg dveh sodnic podpisal tudi upravni sodnik Boštjan Zalar, brat nekdanjega ministra LDS Aleša Zalarja. Sirski migrant Ahmad je pobegnil iz Sirije in tam pustil svojo družino, sedaj pa se s pomočjo slovenskega sodišča izogiba deportaciji na Hrvaško.
Po poročanju današnjega Dnevnika je ministrstvo za notranje zadeve v primeru Šami sklenilo le, da “Slovenija ne bo obravnavala prošnje za mednarodno zaščito (…), saj bo imenovani predan Republiki Hrvaški, ki je odgovorna za obravnavanje njegove prošnje za azil.” Iz izreka citiranega sklepa ne izhaja, da je prošnja zavržena, je ugotovilo sodišče. Če bi ministrstvo hotelo prošnjo zavreči, bi moralo to tudi zapisati.
Ministrstvo je po mnenju sodišča prav tako zmotno trdilo, da uporaba diskrecijske klavzule ni več mogoča, saj da so Šamijevi postopki v Sloveniji končani. Na podlagi evropske sodne prakse pa je uporaba diskrecijske klavzule (torej prevzem prošnje za azil) mogoča še vse do trenutka, ko je prosilec predan drugi državi. Vse dotlej namreč zanj veljajo vsaj minimalni standardi in v resnici je še vedno prosilec za azil, je zapisalo sodišče.
V senatu je sedel politično profiliran sodnik Zalar
Upravni sodnici Darinka Dekleva Marguč in Irena Polak Remškar ter sodnik Boštjan Zalar (slednji je brat nekdanjega ministra Aleša Zalarja, ki se uspešno izogiba sojenju v zadevi Škrlec) so odločili, da mora ministrstvo upoštevati Šamijeve navedbe o povezanosti s Slovenijo, o udejstvovanju v slovenskem socialnem in kulturnem življenju in pri delu z begunci ter presoditi, ali ne bi njegove prošnje vendarle prevzelo v obravnavo.
Sodišče je tudi izdalo začasno odredbo, s katero so odločili, da mora Šami do pravnomočnega zaključka teh postopkov ostati v Sloveniji. Če bi ga namreč vmes izročili Hrvaški, mu potem – tudi če bi mu ugodili – ne bi mogli več zagotoviti, da se lahko vrne.
Po pisanju Časnika lahko ministrstvo za notranje zadeve še vedno poskusi z revizijo primera na vrhovnem sodišču. Ali bodo to storili, Dnevniku niso odgovorili, saj da “konkretnih upravnih postopkov, ki še niso zaključeni”, ne komentirajo. Po izkušnjah iz prejšnjih primerov pa se ministrstvo pritoži zoper večino sodnih odločb, ki so zanj neugodne, poroča STA.
C. Š.