Ustavno sodišče je presodilo, da so bili vladni odloki o omejitvi gibanja in združevanja zaradi preprečevanja širjenja covida-19 v delu, v katerem so prepovedovali shode oz. jih omejevali na do 10 udeležencev, neskladni z ustavo, češ da takšna omejitev ni bila nujna. Kot navajajo, je prepoved protestov nujna le, če obstaja resnična nevarnost, da bodo protesti povzročili posledice za varovane pravne dobrine, ki jih ni mogoče preprečiti z drugimi, manj strogimi ukrepi. Za US očitno slabo epidemiološko stanje in veliko število okuženih, posledično tudi umrlih, ni bil dovolj dober razlog, da se za en mesec omejijo shodi. Odklonilno ločeno mnenje je podal ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki je glasoval proti odločbi in že aprila napisal ločeno mnenje k odločitvi US o zadržanju prepovedi shodov, ki pa je še vedno aktualno.
Ustavno sodišče je mnenja, da bi za omejitev širjenja okužb očitno zadostovala varnostna razdalja in maske, kar pa smo bili priča, da protestniki tega v nobenem primeru niso upoštevali tudi takrat, ko so bili shodi dovoljeni in ravno takšni ukrepi tudi nujni. “Vlada ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj pri shodih z do nekaj sto udeleženci ne bi bilo mogoče preprečiti širjenja okužb z zagotovitvijo zadostne razdalje med udeleženci, nošenjem maske in uporabo razkužilnih sredstev,” so dejali na US. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s šestimi glasovi proti dvema, proti sta glasovala Marko Šorli in Klemen Jaklič, ki je že aprila podal odklonilno ločeno mnenje k odločitvi US o zadržanju prepovedi shodov.
“Združevanje, ki v pandemiji krši epidemiološka pravila, ne uživa polnega ustavnega varstva,” je že aprila na svojem Twitter profilu zapisal sodnik Klemen Jaklič in sedaj ob končni odločbi ustavnega sodišča dodal, da tega dobro znanega argumenta do danes niso mogli ovreči. “Ker ga ni mogoče ovreči. Vse, kar pred njim zamiži, je neargumentirano odločanje.”
Posledica izgube življenja je hujša kot posledica začasne nezmožnosti udeležbe shodov
V svojem odklonilnem mnenju je zapisal, da je pomembno vprašanje “katere od morebitnih škodljivih posledic na obeh straneh – na eni strani življenje in zdravje večjega števila ljudi, na drugi pa začasna omejitev shodov na ne več kot 10 udeležencev – bi bile bolj škodljive in bolj nepopravljive, če bi se do take ali drugačne končne meritorne odločitve zgodile”. Sodnik Jaklič je prišel do sklepa, da je morebitna posledica izgube življenja in zdravja večjega števila ljudi hujša in bolj nepopravljiva od morebitne začasne nezmožnosti udeležbe več kot 10 udeležencev na javnih shodih v času vrhunca visoko nalezljive bolezni.
Protestniki so zavestno kršili ukrepe, kot sta razdalja in nošenje mask
Poleg tega je Jaklič poudaril, da če se že sodi, ali je bil poseg v pravico do združevanja nujen, je treba pogledati okoliščine konkretnega primera, kjer ni težko ugotoviti, “da so se na shodih, za katere se zavzemata pobudnika, redno kršila splošna pravila NIJZ, ki veljalo za čas vrhunca pandemije. Celo v času ukrepa najstrožjega zaprtja (lockdown) so se po nekaterih slovenskih mestih pojavljali tovrstni shodi, katerih udeleženci niso upoštevali socialne distance in ostalih podrobnih pravil NIJZ, ki so bila vnaprej splošno predpisana za vse z namenom učinkovite zamejitve širjenja bolezni in s tem varstva življenja in zdravja”. Več kot to, poudarja Jaklič, eno od ključnih vsebinskih sporočil tovrstnih shodov je bilo usmerjeno konkretno prav proti ukrepom oblasti in epidemiološke stroke za zajezitev pandemije, kar so številni udeleženci želeli pokazati tudi z omenjenimi konkretnimi dejanji; zavestnimi kršitvami predpisanih podrobnih pravil NIJZ iz naslova protesta.
A tega vidika niso vključili v svojo analizo, saj bi naleteli na nepremostljive težave. “Nepopravljiva škoda za življenje in zdravje ljudi je v takih konkretnih okoliščinah (ko gre za shode, ki ne upoštevajo podrobnih epidemioloških pravil in ukrepov ali jim celo nasprotujejo in jih zato demonstrativno kršijo) namreč neizmerno večja, kot pa je škoda omejitve takšnih združevanj na ne več kot 10 udeležencev,” je jasen Jaklič. To je, na število, ki morebiti še omogoča, da kljub pričakovanim kršitvam na takšnem shodu državni organi še lahko učinkovito preprečijo nenadzorovano eskalacijo in s tem obsežnejši vir širjenja virusa.
Z ustavo zavarovani le tisti shodi, ki ne kršijo pravil – petkovi protestniki pa so kršili vsa NIJZ priporočila
Pri tehtanju bi bilo treba upoštevati splošno ustavno načelo, da je z Ustavo vselej zavarovano seveda le tisto združevanje, ki ne krši pravil, in ne tudi tisto, ki bi npr. uničevalo javno lastnino, ogrožalo varnost ali pa kršilo pravila o socialni distanci, zaščiti in drugih preventivnih ukrepih sredi vrhunca pandemije. Tako so namreč sprejeli v Nemčiji. “Tako je npr. nedavno v Zvezni republiki Nemčiji Zvezno ustavno sodišče pred morebitno dopustitvijo shoda v konkretnem primeru zahtevalo obljubo, da udeleženci ne bodo kršili pravil. V primeru, če bi se pokazalo, da ne gre za shod, na katerem bi udeleženci spoštovali epidemiološka pravila, tak shod ustavnoskladno ne bi bil dopusten.” US se je temu ključnemu vidiku tehtanja preprosto izognilo, pri čemer v našem primeru gre ravno za shode, na katerih se pravila NIJZ do sedaj večkrat niso spoštovala.
Javni protesti se ne morejo primerjati z združevanjem iz verskih razlogov
Jaklič je poudaril še en vidik, in sicer, da večina javne proteste primerja z združevanjem iz verskih razlogov. Primerjava je očitno zgrešena, je prepričan. “Pri protestnih javnih shodih, še posebej tistih, ki izražajo nasprotovanje ukrepom Vlade za omejitev pandemije, gre iz že opisanih razlogov za realno verjetnost izbruhov kršitev zoper epidemiološke ukrepe Vlade in NIJZ. Od tod tudi nujnost prisotnosti okrepljenih enot policije, pri čemer ob večjem številu udeležencev preprečitve tudi množičnejših kršitev epidemioloških ukrepov ni mogoče zagotoviti. Slednje smo lahko opazovali na lastnih dosedanjih izkušnjah ter spremljali še hujše istovrstne izbruhe kršitev po tujih državah. Nasprotno pa, ali ste kje zasledili, da bi pri verskem obredu, ki je usmerjen v nek povsem drug namen, kdaj prišlo do izbruhov množičnih kršitev zoper epidemiološke ukrepe Vlade in NIJZ, pri čemer bi za to pri verskih obredih potrebovali okrepljene enote policije, ki bi izvajale takšen nadzor in posredovale v primerih izbruhov kršitev?” Za vsakega razumnega bralca je odgovor na dlani, pravi Jaklič.
“Ob dejstvu omejenih zdravstvenih kapacitet se cena takih kršitev namreč na drugi strani meri v izgubi nespornih in hierarhično najvišjih oblik svobode – življenja in zdravja soljudi, tudi tistih, ki niso ničesar kršili, pa so zaradi dodatnega pritiska na zdravstveni sistem iz naslova kršiteljev deležni manj kvalitetne obravnave zoper obolelost in s tem posledično prikrajšani za svoje življenje in zdravje,” je sklenil Jaklič.