Sodnike na ESČP, povezane s Sorosevimi nevladnimi organizacijami, čaka izločitev

Datum:

Evropsko sodišče za človekove pravice je potrebovalo štiri leta, da je pristalo na uvedbo postopka za izločitev svojih sodnikov zaradi konflikta interesov. Razkrilo se je, da vsaj 22 od 100 stalnih sodnikov ESČP prihaja iz nevladnih organizacij, ki delujejo pri ESČP, in so več kot stokrat sodili v zadevah, ki jih je vložila njihova lastna nevladna organizacija, s čimer so se znašli v očitnem navzkrižju interesov.

                   

Da je vse skupaj še bolj škandalozno, je poročilo Evropskega centra za pravo in pravičnost (European centre for law and justice – ECLJ), v katerem so raziskovalci ugotavljali obstoj povezav med sodniki in nevladnimi organizacijami ugotovili, da so ti NVO-ji povezani s fundacijo Open Society Fundation Georga Sorosa.

“No, to. In končno! Štiri leta po razkritju, da ima vsaj na 22 od 100 sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice vpliv George Soros s svojimi nevladnimi organizacijami, še posebej OpenSociety, se je premaknilo. Bravo za Evropski center za pravo in pravosodje, velika zasluga, da se je to pred leti raziskovalo gre Alešu Valantu,” je komentiral Jože Biščak.

V poročilu tudi slovenski sodnik in Mirovni inštitut
Med omenjenimi organizacijami, iz katerih so sodniki, sta se znašli tudi Amnesty International in Helsinki Committees for Human Rights. Med leti 20092019 so navedli 22 sodnikov od 100, ki so pred začetkom opravljanja sodniškega mandata sodelovali z različnimi nevladnimi organizacijami (svetovanje, opravljanje administrativnih nalog, pripravništva), kasneje pa odločali o pritožbah na ESŠP, kjer so bile te iste nevladne organizacije udeležene. Iz poročila je razvidno tudi ime aktualnega podpredsednika ESČP dr. Marka Bošnjaka, ki mu ECLJ očita sodelovanje z Mirovnim inštitutom pri projektu, sofinanciranem s strani Open Society Fundation.

Marko Bošnjak

V majhnih državah je še posebej vidna povezanost
Še posebej so povezave vidne v majhnih državah, kjer so določeni strokovnjaki v nevladnih organizacijah, katerih večina je povezana s Sorosovimi organizacijami, pričeli svojo karierno pot. Med državami so tako omenjene: Hrvaška, Albanija, Bosna in Hercegovina, Madžarska, Bolgarija, Romunija in Latvija.

22. januarja 2024 je tako sodišče na podlagi omenjenega poročila in še enega poročila ECLJ izpred enega leta z naslovom Nepristranskost ESČP – podrobneje ogledalo notranje disfunkcije ESČP, vzpostavilo postopek za izpodbijanje svojih sodnikov v primeru navzkrižja interesov.

Evropsko sodišče za človekove pravice (Foto: STA)

Izločitev sodnikov, povezanih s Sorosem
Sodišče je sedaj sprejelo štiri strani dolgo “praktično navodilo” o izločitvi sodnikov. Pri tem je sprejelo dve dodatni priporočili Sodišča za uslužbence Evropske unije, s katerim bo poznana identiteta sodnikov, ki bodo verjetno odločali o zadevi, drugo pa uradno pojasnjuje možnost zahtevati ponovno odprtje zadeve po odločitvi.

Povečana moč nevladnih organizacij
V zadnjih 25 letih so odločali sodniki, povezani z nevladnimi organizacijami, s čimer se je še povečala njihova moč, saj so se lahko te vpletale v interveniranje v vseh fazah postopka. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so še posebej uspešne pri vpletanju v primere, kjer so v igri spoštovanje pravic LGBT, azilna politika in uveljavljenje pravic s področja nadomestnih materinstev in posvojitev.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki