Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar se je že v predvolilnih soočenjih očitno odločila, da bo njena taktika demoniziranje potez Janševe vlade v pandemiji koronavirusa in izumljanje objektivne odgovornosti Anžeta Logarja za domnevno “represijo”, o kateri levičarji tako radi govorijo, a malokdo ve, da je na socialnih omrežjih tudi sama navijala za obvezno cepljenje proti virusu covid-19. “In zakaj ga ne uvedemo,” je še nedolgo nazaj zapisala.
Odkar je Gibanje Svoboda uspelo aktivirati psihopatski del volilnega telesa, ki je prejšnji vladi zameril, da ni mogel na kavico in rogljiček, ker jim je bilo povsem vseeno, da omejitve rešujejo življenja, skušajo podobno taktiko ubrati vsi levi kandidati v Sloveniji.
Golobova taktika demoniziranja vladnih koronskih ukrepov je postala trend
Omejitve, ki so bile zelo podobne tistim drugod po EU in svetu (oz. so bile od držav jedrne Evrope bistveno blažje), so v slovarju slovenske levice postale “represija”, “zaplinjanje ljudstva” in “pot v avtokracijo”. Predsednik vlade še danes jezdi na valu covidne nečimrnosti in govori o “mračnih silah”. V kampanji pa se je podobnega besednjaka nalezla tudi Nataša Pirc Musar, zdaj v drugem krogu, ko ji je za tekmeca ostal le kandidat desnice, ki je povsem brezmadežen, pa ga bo treba napasti najbrž tudi tako, da se ga aktivno povezuje s “covidno represijo” (ki to ni bila).
A malokdo se danes še spomni, da je Pirc Musarjeva lani, še v času Janševe vlade – ko je Janša na tviterju ljudem zagotavljal, da v PKP10 ni določila o obveznem cepljenju – sama obvezno cepljenje podpirala oz. zanj tudi agitirala.
Kot kaže, je Musarjeva takrat podpirala obvezno cepljenje– vsaj za tiste nad 50 let. Čeprav je v prvem tvitu kar neposredno napeljevala, da bi bilo treba z aktom Ministrstva za zdravje implementirati splošno in obvezno cepljenje po Zakonu o nalezljivih boleznih.
Tipična levičarska hinavščina
Pirc Musarjeva je torej pokazala tipično levičarsko hinavščino. V Bruslju je slovensko vlado obtožila, da novinarjem ne dopušča dostopa do tiskovnih sej (čeprav so bili dostopi do tiskovnih konferenc vedno na voljo prek internetne povezave – zaradi varnosti ni bilo omogočeno le prisostvovanje v živo; na enak način so v pa potekale tudi seje Evropskega parlamenta). Janševo vlado je tako slikala kot avtoritarno in represivno, na drugi strani pa je navijala za splošno obvezno cepljenje, česar nobena vlada v EU ni nikoli predlagala, še najmanj pa Janševa vlada.
Kako bo lahko predstavljala “svobodnjake”?
Postavlja se tudi vprašanje, kako bo lahko Nataša Pirc Musar funkcionirala kot kandidatka s podporo Gibanja Svoboda – ki je nastala pod motom svobode pred koronskimi ukrepi in je svoj rekordni rezultat doseglo na valu nezadovoljstva zaradi dolgotrajne pandemije in vladnih ukrepov. Vsekakor lahko pozabi na glasove Sabine Senčar in proticepilske stranke Resni.ca, ampak javna skrivnost je tudi, da je Gibanje Svoboda v resnici le Resni.ca z večjo institucionalno podporo in kandidatom, ki so ga uradni politični botri desnice požegnali. Kako naj torej podpornica obveznega cepljenja predstavlja ljudi, ki so volili “svobodo” pred koronskimi ukrepi?
Andrej Žitnik