Podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki kot edini kandidira za mesto predsednika, je skrajno sporna oseba. Spomnimo, kako se je z argumentom moči spravil nad sodelavca Jana Zobca. Osebno je grozil tudi Zmagu Jelinčiču Plemenitemu. Gre za najtršega predstavnika politične levice, ki se je pretihotapila v pravosodje.
Za najvišjo funkcijo se na Vrhovnem sodišču RS poteguje dosedanji podpredsednik Miodrag Đorđević. S petkom se je možnost za kandidaturo iztekla. Pred tem je bil 21. septembra objavljen javni poziv sodnikom. Dosedanji predsednik Damijan Florijančič, ki je bil na pozicijo imenovan 14. februarja 2017, bo mandat zaključil februarja 2023. Predsednika vrhovnega sodišča lahko na predlog ministra za pravosodje imenuje oziroma razreši državni zbor. Potrebna je predhodna pridobitev mnenj sodnega sveta in zbora vseh sodnikov na vrhovnem sodišču, poroča STA.
Spomnimo, da gre za osebo, z vprašljivimi kvalifikacijami za to funkcijo. Predvsem ko govorimo o moralno-etičnih kvalitetah. Đorđević in Florijančič sta v prvi polovici marca letos na komisijo za etiko in integriteto Sodnega sveta zaradi intervjuja (tukaj) vložila pobudo, da bi sprejela načelno mnenje glede ravnanja vrhovnega sodnika Jana Zobca. Komisija je pobudo sprejela v obravnavo. Zobec: “Neodvisnosti sodnikov ne ogrožata ne izvršilna ne zakonodajna oblast, pač pa jo ogroža in celo razgrajuje vodstvena struktura sodstva samega.” Dvomi še naprej obstajajo. Enega papirja upokojeni vrhovni sodnik Branko Masleša namreč ni pokazal.
Dejal je, da gre za potrdilo, ki dokazuje, da je pravosodni izpit opravljen in je skladen s slovensko zakonodajo. Spomnimo, da se je Masleša znašel pod drobnogledom medijev in javnosti, potem ko so se pojavili dvomi v ustreznost njegove izobrazbe za visoko sodniško funkcijo, ki jo je opravljal. Zobec: “Branko Masleša sploh nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem. Njemu so kot stranki celo v lastni zadevi vrata na vrhovno sodišče zaprta. On, ki niti v svojem imenu ne bi mogel vložiti pravnega sredstva na vrhovno sodišče, je hkrati vrhovni sodnik, ki odloča o teh pravnih sredstvih.”
“Namesto moči argumenta torej argument moči”
Po mnenju sodnikov, ki sta zadevo vložila, gre za “vprašanje etičnosti javnega izražanja sodnikov o kolegih in posledično za vprašanje varovanja ugleda sodstva”. Zobec: “Predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča sta me etični komisiji sodnega sveta ovadila in zahtevata mojo obsodbo za javno izrečeno pravno stališče, ki ni nič drugega kot ponovitev stališča, ki ga je to isto sodišče, najvišje sodišče v državi, sprejelo v dveh odločbah, od katerih do zdaj ni odstopilo. Ker pa to stališče ni skladno s trenutnimi interesi tistega, ki ga je izrekel, ovadita etični komisiji in zahtevata obsodbo. Namesto moči argumenta torej argument moči. In to na najbolj brutalen in na samo srčiko ideje vladavine prava razgrajujoč način.”
“Česa takega zgodovina civiliziranega sveta ne pomni.” Več tukaj. Zobec je bil konec septembra tudi kaznovan. Kot je ob tem pojasnil, je bil žrtev napadov Đorđevića, Masleše, Vesne Bergant Rakočević, Florjančiča in njihovih podrepnikov. Oktobra pa je vložil tožbo zoper odločitev že omenjene komisije v zadevi Masleša, saj je v zadevi zavzel izključno pravno stališče. Je pa imel z Đorđevićem slabe izkušnje tudi prvak SNS Zmago Jelinčič Plemenit, ki mu je sodnik celo grozil. Jelinčič: “Ko smo šli iz razreda, se je za mano drl: ‘Boš že videl, se bova midva že še srečala na sodišču, ti pravičnik!‘” V ozadju je bila domnevna vedenjska problematičnost sodnikovega sina, ki naj bi se izživljal tudi nad Jelinčičevo hčerko. Več tukaj.
Andrej Žitnik