“Mislim da ni politika ali politične stranke, ki tega ne bi podpiral. Problem pa so vedno nianse – hudič je v podrobnostih. V SDS ne govorimo o zeleni religiji, ki nas je pripeljala do številnih težav, ampak govorimo o zelenem realizmu,” je v prvem predvolilnem soočenju poudaril predstavnik SDS Franc Breznik.
Včeraj je na Nova24TV potekalo prvo soočenje pred evropskimi volitvami. Oddajo je vodil TV voditelj Aleksander Rant. Uvodoma je spomnil, da so na soočenje povabili tudi dve koalicijski partnerici – Svobodo in SD. V Svobodi na povabilo niso odgovorili, so pa javno zapisali, da jih na soočenje ne bo, ker se ne strinjajo z načinom financiranja Nove24TV. Rant: “Socialni demokrati pa so sodelovanje zavrnili za to, ker z nami pač ne sodelujejo. So se pa na vabilo v studio odzvali drugi: dr. Klemen Belhar iz stranke Vesna, Franc Bogovič iz SLS-a, Franca Breznika iz SDS-a, Mojco Erjavec iz NSi-ja in Bogomila Knavsa iz Zelenih Slovenije.” V ospredju pogovora so bile štiri teme: prihodnja smer Evrope, zeleni prehod, infrastruktura in kmetijstvo.
Rant je uvodoma spomnil, da je EU nastala kot zveza med Nemčijo in Francijo na področju jekla in premoga za pomiritev odnosov med državama, in sicer po 2. svetovni vojni. Na začetku je bila ekonomska skupnost, danes pa je monetarna unija, Evropski parlament, Evropska komisija, Evropski svet, Evropsko sodišče, Evropska centralna banka itd. Rant: “Evropa je bistveno več kot le gospodarska skupnost, zato prvo vprašanje za vse kandidate – Kam bi Evropa morala iti v prihodnje, si želimo več ali manj Evrope?” Prvi je spregovoril Knavs: “Takrat so vedeli, da če bodo skupaj nabavljali jeklo in premog, ki sta pomembna za vojaško industrijo, da bo mir. Občutek pa imam, da današnji voditelji EU niso senca ustanovnih očetov.”
“V Zelenih Slovenije smo sicer prepričani, da Evropo potrebujemo, nismo za razpad EU-ja, vendar pa morajo države članice ohraniti suverenost, tako na vojaškem, kot tudi delno na gospodarskem področju itd.” Je pa Evropa po njegovem sama kriva, da je na svetovnem prizorišču postranski igralec. Erjavčeva: “Evropa je osnovana na potrebah ljudi. Vsaj na začetku kaže tako, zlasti dobro načelo subsidiarnosti, kar je tudi osnovano v pogodbah. To pomeni, da naj Evropa ukrepa, ko je resnično bolje, kot da bi ukrepale države. EU je naši državi prinesla koristi, še vedno pa obstajajo vrzeli, ki jih moramo zapolniti.” Izpostavila je premajhno povišanje kupne moči, medtem ko se je stopnja revščine celo malce povišala. Zlasti pa si na ravni EU želijo okrepitev na področju zdravstva – čezmejno javni naročanje.
S tem bi zmanjšali stopnjo korupcije, s čezmejnimi storitvami bi skrajšali čakalne dobe. V NSi si želijo tudi večjo EU podporo družinam in instrument za nakup prve nepremičnine, saj težava pesti enega od petih Evropejcev in enega od treh Slovencev. Spomnila je tudi na pomen obrambe, na kar nas opominjajo v naši soseščini. Zamisli v smeri evropskega komisarja za obrambo prav tako podpirajo. Breznik: “Evropa je edinstvena identiteta, ki ji ni primere ne v svetu, ne v zgodovini. Je nekje na poti med nacionalno državo in federalizmom, zato lahko zadostuje vsem 27-im državam članicam, tudi Sloveniji. Tudi moč malih držav, je posledično skoraj enakovredna velikim partnericam.” Spomnil je še, da so bili ustanovitelji EU-ja krščanski demokrati.
“Evropa je osnovana na vrednostnem konceptu judovsko-krščanske tradicije, razsvetljenstva in kot takšna ima to tudi vkovano v svoj vrednostni koncept in vrednote, ki jih lahko zasledujemo skozi vse pogodbe.” Sam vodi moč EU v strateškem premisleku. Posebej je spomnil na javno zdravstvo in pokojninski sistem, ki sta vzor mnogim drugim državam in celinam. Prav takšne vrednote je potrebno braniti. To je po njegovem varnostna politika, ki potrebuje krepitev, tudi za preprečitev sporov znotraj EU-ja. Spomnil je tudi na največjo vojno po 2. svetovni vojni v Evropi – v Ukrajini, in da je bila Evropa zmagovalka vseh treh industrijskih revolucij, kar velja ohraniti. Ključno je ohraniti konkurenčnost in Evropo moramo pomladiti. “Skrb za družinsko politiko mora biti v EU v prihodnosti na prvem mestu!”
EU je več kot 70 let zagotavljala mir
Bogovič: “Evropa je 70 let in več v miru. V preteklosti je bil ogrožen le Balkan, sedaj robovi EU-ja, to mora biti naše vodilo. Drugo pa je ljudem, ki živijo v EU-ju zagotavljati blaginjo.” Spomnil je na pomen širitve v prihodnje, verjetno pa bo pred njo potrebna tudi sprememba pogodbe o EU-ju. Prav tako je državljanom potrebno vrniti občutek varnosti, EU pa se mora v luči globalne konkurence okrepiti ter ohraniti evropski način življenja. Bogovič: “To je tisto, kar dela ta kontinent najlepši, to je tista, zaradi česar je kakovost življenja v EU-ju na tej zemeljski obli.” Belhar: “Predvsem menim, da Slovenija potrebuje EU. Ker EU nam omogoča, da smo samostojni, pa hkrati tako povezani, da kot majhna država lahko dobro funkcioniramo.” Spomnil je na pomanjkanje “nujnih premikov” v Sloveniji, za katere vsi vemo, da so potrebni.
Smo pa po njegovem zelo dobri v implementaciji tega, kar EU sprejme, kar je pozitivno tudi iz notranjepolitičnega vidika. Obenem bi si želel bolj energetsko povezano Evropo, bolj učinkovit panevropski javni transport (vlaki), več samostojnosti od nekaterih večjih svetovnih igralcev. Želel bi si Evrope, ki je še bolj varna, in ki zna s svojo močjo to sporočiti tudi navzven. “Želel bi si tudi Evrope, ki je nekoliko bolj stran od premoga in jekla – nekoliko bolj zelena.” V nadaljevanju je Ranta zanimalo, ali podpirajo vmešavanje evropskih funkcionarjev v interne zadeve Slovenije. Bogovič je opozoril, da je bilo v zadnjem mandatu Evropske komisije veliko vmešavanja v notranje zadeve držav članic. Suverenost držav moramo po njegovem ohraniti. Breznik pa je opozoril, da bi morali biti evropski komisarji braniki evropskih pogodb.
Splošno strinjanje za potrebo po Natu in krepitvi domačih oboroženih sil
Ključno je pri tem ubraniti nacionalno suverenost, ki je nismo prenesli na EU. Erjavčeva je poudarila, da do težav pride, ko gre za uveljavljanje osebnih ali drugih političnih interesov, Knavs pa je poudaril, da je EU skupnost suverenih držav. EU komisarji se ne bi smeli od zunaj vmešavati. V nadaljevanju je sledilo vprašanje ali imajo EU institucije preveč pristojnosti. Belhar meni, da na kakšnem področju celo premalo. Bogovič pa samo, ko je potreba, da se zadeve rešuje skupno. Knavs pa meni, da je prav, da ima EU določena pooblastila, kar se je pokazalo v primeru lanskoletnih poplav. Vsi tudi podpirajo obstanek v Natu in krepitev lastnih oboroženih sil, Bogovič pa je poudaril pomen lastne vojaške industrije. V nadaljevanju je sledil t. i. zeleni prehod, ki zbuja precej polemik.
Belhar je prepričan, da je iz več vidikov zeleni prehod najcenejša možnost, skrbi pa ga upadanje odpore do tega prehoda med nekaterimi politiki. Bogovič je dejal, da se v ELS in SLS strinjajo z zmanjšanjem emisij, pri čemer pa je potrebno vzeti v obzir tudi gospodarstvo in socialo. Je proti prepovedi avtomobilov na notranje izgorevanje. Neumen se mu zdi nemški koncept, ki škodi celotni EU, boljši pa je skandinavski koncept. Breznik: “Mislim da ni politika ali politične stranke, ki tega ne bi podpiral. Problem pa so vedno nianse – hudič je v podrobnostih. V SDS ne govorimo o zeleni religiji, ki nas je pripeljala do številnih težav, ampak govorimo o zelenem realizmu.”
V SDS so za zeleni realizem, ne pa ludizem
“Kam nas je pripeljal zeleni prehod s svojimi iluzornimi cilji v času, ko je Kitajska samo v lanskem letu postavila 106 termoelektrarn na premog, v zadnjih 18 letih dva tisoč in navozila še dodatnih 400 milijonov ton premoga iz tretjih držav …?” Spomnil je na še nekatere tretje države in poudaril, da je Evropa že danes zelena, saj je kot kontinent daleč najmanjši onesnaževalec na svetu. Spomnil je zlasti na škodljive posledice zelenega prehoda: energetsko krizo, padec industrijske proizvodnje in v prihodnosti potencialno tudi prehransko krizo. Erjavčeva pa je izpostavila, da je bila Slovenija prva država, ki je zahtevala razumen prehod. Spomnila je na zbiranje podpisov za ohranitev drv v Sloveniji. Zavzemajo se za postopno nadomeščanje virov energije in takšen prehod, ki ne bo obremenjeval srednjega sloja.
Breznik: Nemčija ima večji ogljični odtis kot pred zelenim prehodom
Družine so namreč že sedaj obremenjene zaradi višjih stroškov ogrevanja. Izpostavila je tudi pomen jedrske energije in začasno plina. Pridružujejo se tudi prepovedi produkcije avtomobilov na notranje izgorevanje po letu 2035. “Ta cilj je prehiter!” Knavs je prav tako poudaril zeleni realizem, in da obnovljivi viri (zlasti vetrnice in paneli) niso dovolj. Pomembna je tudi energetska samooskrba. Bogovič je še poudaril pomen gradnje jedrskih elektrarn, in da naj odloča stroka, ne pa politika. Breznik pa je opozoril, da malokdo ve, da v slovenskih gozdovih letno zgnije 10 milijonov ton lesne biomase. Spomnil je tudi na postavitev tretje slovenske geotermalne elektrarne.
Zeleni prehod levičarja Timmermansa je bil povsem zgrešen
Opozoril je na nemški kiks, zaradi katerega ima trenutno Nemčija večji ogljični odtis, kot ga je imela pred zelenim prehodom. “Zeleni prehod, ki ga je vodil levičar Frans Timmermans, je tega delal znotraj EK-ja skupaj z ljudmi, ki o tehnologijah nimajo pojma, ali jo diskriminirajo, ali pa so tarča številnih lobistov. Vedno smo se spraševali ali Kitajci odpirajo šampanjec ali ne, ker velikokrat po teh glasovanjih so jih odpirali.” Belhar pa je spomnil na stroške, ki jih srednjemu sloju povzročajo naravne katastrofe (orkani, poplave itd.). Erjavčeva pa je izpostavila, da ima “zelena” Nemčija kar osemkrat več emisij od Francije. Nemčija je bila po zaprtju jedrskih elektrarn namreč primorana vnovič preklopiti na termoelektrane in tako mnogo bolj onesnažuje, pa je spomnil Rant.
Knavs: ključnega pomena je prihranek energije z dobro izoliranostjo stavb
Breznik je prepričan, da je za zeleni prehod ključno, da zmagajo stranke, ki so zeleni realisti, kar pomeni pomeni naklonjenost rešitvam, za katerimi stojijo tehnologije in materiali, ki jih v Evropi lahko pridobivamo in realni zeleni cilji. Spomnil je na omejitve sončne in vetrne energije in prednosti jedrske energije. Rešitve so po njegovem v stabilnih virih energije. Dodal je še, da ima Hrvaška celo združenje za biomaso. Za Slovenijo pa je ključna čimprejšnja graditev drugega bloka JEK 2. To bil dalo cenejšo energijo in boljše pogoje za industrijo ter male podjetnike. Knavs pa je poudaril pomen izoliranosti zgradb za manjšo potrošnjo energije. Načeloma bi pristali tudi na gradnjo JEK 2.
Neumno je, da uvažamo aluminij, ki ima trikrat večji ogljični odtis!
Spomnil je tudi na zviševanje cen izgradnje tako Teš 6 kot potencialno tudi novega bloka. Podpirajo ogrevanja na drva, po drugi strani pa ni naklonjen nadaljevanju uporabe premoga. Med drugim meni, da je energetska vrednost premoga manjša kot se je doslej govorilo. Spomnil je, da Teš 6 posluje z izgubo, proizvodnjo pa dušijo tudi dragi emisijski kuponi. Rant pa je izpostavil neekološko proizvodnjo panelov. Bogovič pa je izpostavil skandinavski samooskrbni miks med vodo, vetrom in jedrsko energijo. Vsaka država bi ga morala poiskati. Ključno pa je, da je Evropa zaradi drage energije postala nekonkurenčna na področju industrije. Spomnil je, da danes uvažamo aluminij, ki pusti trikrat večji ogljični odtis kot tisti, ki je bil proizveden v Talumu.
Bogovič: ključni domači problem je, da nam cene elektrike določajo trgovci
“In to so neumnosti, ki jih ne smemo dopustiti, sam pa se velik zagovornik jedrske energije,” je poudaril Bogovič. Spremljal je “nemške neumnosti” in 2/3 poslancev prepričal, da gredo “v pravo smer”. Spomnil je tudi na dober primer Poljske, ki je tri jedrske elektrarne naročila v ZDA, tri pa v Južni Koreji. Ključni domači problem pa se mu zdi ta, da nam cene elektrike ne določajo proizvajalci, ampak trgovci. Rant pa je Belharja v nadaljevanju vprašal o pomenu cene človeškega življenja za to, da imamo v Evropi zeleni prehod (umazana proizvodnja panelov itd.). Belhar: “Ni krivo to kar počnemo sedaj, ampak tisto, kar smo počeli prej.” Zeleni prehod se mu zdi ključen zlasti za Slovenijo.
Deindustrializacija za Evropo ni rešitev
Po njegovem se moramo znebiti prepričanja, da bomo uspešni, če bomo imeli poceni energijo in poceni plačevali delavce. Ob tem je izpostavil nekatere skandinavske države, ki so izjemno uspešne ter največ vlagajo v zeleni prehod. Po drugi strani pa je izpostavil denimo Nigerijo in Brazilijo, kjer so poceni energenti in delovna sila, razvitost pa bistveno manjša. Za nemško katastrofo pa je prepričan, da je kriva navezava Schroederja in Merklove na ruski plin, kar naj bi sedaj reševali zeleni. Erjavčeva pa je za krepitev konkurenčnosti napram Kitajski poudarila pomen ustrezne mešanice virov energije. Bogovič pa je Belharju odvrnil, da deindustrializacija ni rešitev, zato Evropa tudi plačuje tako visok davek. Spomnil pa je tudi na Fisherja in zelene, ki so doprinesli k nemški zeleni katastrofi.
Belhar pa se je vprašal, zakaj vladajoča politika (ki niso Zeleni), ne podprejo domačih proizvajalcev panelov kot je Bisol. Erjavčeva pa je izpostavila nerešeno vprašanje shranjevanja sončne energije. Spomnila je tudi na vlogo slovenske oblasti pri delitvi subvencij na področju zelenega prehoda. Knavs pa je poudaril primer črpalne elektrarne (v Sloveniji je v načrtu že druga na Kozjaku – v povezavi s shranjevanjem energije). Belhar se strinja, da je Evropa pri proizvodnji panelov preveč odvisna od Kitajske, vendar pa ni odgovornost na strani Zelenih, ampak doslej vladajočih evropskih politikov, Breznik pa je odvrnil, da spornih politik ni kreirala SDS ali SLS, ampak nemška CDU. Knavs pa je izpostavil pomen vrnitve k rabi plina na ravni EU.
EU sredstva se zadnje čase veliko vlagajo v energetsko infrastrukturo
Bogovič pa je poudaril, da je bila EPP v tem mandatu v opoziciji in je morala prenašati zelene neumnosti. V nadaljevanju so se sogovorci dotaknili področja infrastrukture. Rant je spomnil, da je veliko infrastrukturnih projektov vezanih na zeleni prehod. Pri nas je veliko zadev črtalo, ker naj bi bili načrti “preveč ambiciozni”. Vprašanje se je glasilo, ali menijo, da EU dovolj investira v infrastrukturo držav članic in kakšna infrastruktura je na področju povezljivosti za posamezne stranke pomembna. Bogovič je kot prvi izpostavil, da gre za en odstotek BDP-ja, in da gre za deloma omejena sredstva, ki se vlagajo preko kohezijskih sredstev, v zadnjem času pa se veliko vlaga tudi v energetsko infrastrukturo.
Slovenija potrebuje hitre železnice
Spomnil je na pomen gradnje železniških koridorjev (denimo Baltskega). Bogovič: “Tudi pri nas bi bilo fino, če bi prišli do kakšne hitre železnice, da bi bilo mogoče potovati do Bruslja, da bi namesto 16 ur potrebovali le nekaj ur.” Izpostavil je tudi pomembne premike na področju cestne infrastrukture. Več pa bo mogoče narediti, če bodo tudi članice več vlagale v skupni proračun. Erjavčeva pa je poudarila pomen gradnje infrastrukture, zlasti za obrobne prebivalce Slovenije, daleč stran od Ljubljane in mestnih središč. Po njenem bi morali več vlagati v železnice, zlasti hitre. Spomnila je med povezavo med Gradcem in Trstom, kjer bo tekla vsa logistika. Spomnimo, da je Trst konkurenca Kopru.
“Mi pa branimo koristi nekaterih žepov, ki so nekomu bližji, ceno pa plačujejo slovenski mladi, ki se izseljujejo iz podeželja.” Knavs pa je poudaril pomen gradnje avtocest. “V Nemčiji so jih gradili že pred 80-imi leti, ker so vedeli, da je avtocesta dobra tako v miru kot v vojni,” je izpostavil. Izpostavil je premajhne kapacitete avtocestnega križa in manjko tretje razvojen osi proti Beli Krajini. Pomembna se mu zdi tudi ureditev železnic. “Bi pa Kitajci kaj zgradili tudi ceneje, kakšen projekt bi jim morali pustiti.” Tudi Belhar je poudaril pomen javnega prevoza in vlakov. Sedanja vlada se žal ni odločila za evropski projekt pospeševanja gradnje hitrih vlakov po Evropi. “Z grozo opazujem, da nas bodo nekatere prometne poti zaobšle. Poudaril je tudi pomen ustanovitve EU energetske unije, posodobitve energetskih omrežij.”
SDS podpira evropsko prihodnost, ki bo temeljila na družinskih kmetijah
Breznik pa je izpostavil sporno Golobovo ravnanje, da vlada namesto v železnice vlaga v drage postaje. Za konec pa so se sogovorci dotaknili še kmetijstva, kateremu je EU po besedah Ranta vedno posvečala veliko časa in sredstev. Spomnil je tudi na proteste po Evropi, ki so evrobiorokrate prisilili, da so pri nekaterih stvareh “potegnili zavoro”. Bogovič: “Sam sem tudi kmet, agronom. Poznam kmetijstvo. Žal ljudje velikokrat govorijo o kmetijstvu, ki ga ne poznajo, zato so mnogi EU uradniki prihajali z nerealnimi rešitvami. Zato smo tudi zavrnili, da bi nekdo iz Bruslja določal, na katerih parcelah se tako rekoč ne sme uporabljati pesticidov, po drugi strani pa so kmetje v zadnjih letih za 30 odstotkov zmanjšali uporabo pesticidov.”
Več neumnosti je so po njegovem dodale tudi domače države (prepoved košnje do 5. avgusta – gre za slovensko izmišljotino). Tudi Breznik prihaja s podeželja in pozna socialne stiske kmetov ter evropske politike, ki so kmetom mnogokrat škodile. SDS kot evropsko prihodnost sicer vidi kot družinske kmetije. Izpostavil je tudi težavo majhnosti slovenskih kmetij (povprečno sedem hektarjev), premalo pa je tudi sofinanciranja kmetijske mehanizacije. Dogaja se tudi velik napad na slovensko kmetijstvo z uvedbo genomskih tehnik (kar podpirajo socialisti in liberalci).
Domen Mezeg