“Zapomnite si, koga se NE voli. Mnogi med njimi bodo na volilnih lističih,” se je odzval notranji minister Aleš Hojs na informacijo, kdo so bili poslanci, ki so glasovali proti višjim plačam Slovencev.
Med njimi lahko vidimo denimo predstavnika SAB Mašo Kociper, Marka Banellija, Andreja Rajha, predstavnike SD, kot je Marko Koprivc, Matjaž Nemec in Dejan Židan ter predstavnike LMŠ, denimo Brane Golubović, Andreja Zabret, Jerca Korče itd. Na nižje plače in intenzivnejšo “molžo” slovenskih davkoplačevalcev pristajajo tudi nekatere nevladne organizacije, denimo Mladi Plus znane protestniške šefice Tee Jarc. Mimogrede: Danes smo se že dotaknili izvora slovenske leve rusofilije. Gre dejansko za željo živeti dobro in razkošno na račun “raje” (to izjemno dobro obvlada Putinov odlikovanec Zoran Janković). Tudi Jarčeva je znana kot oseba, ki živi na veliki nogi in na tuje stroške potuje po eksotičnih krajih.
Gre za tip človeka, ki so ga usta polna socializma, delavskih in človekovih pravic, v resnici pa vse to služi le zadovoljevanju lastnih apetitov po premoženju, udobju in razkošju. Slovenski in ruski bogataši se od ameriških pogosto razlikujejo prav v tem, da so prvi prišli do premoženja, razkošja, prestiža preko praznjenja državnega proračuna, nekateri celo kraje državnega premoženja, medtem ko bogastvo ameriških uspešnežev temelji na inovacijah, dodani vrednosti za družbo, na kar je opozoril tudi zgodovinar Stane Granda (denimo Apple, Microsoft, Tesla). Pri nas gre za tipično oligarhično sprego nevladnikov in leve politike. Pisali smo že o tem, da je prav nekdanji ultralevičarski evroposlanec na listi stranke Zares strica iz ozadja Gregorja Golobiča (Vajgl je bil pozneje član Desusa) in jugodiplomat –Ivo Vajgl pomagal Jarčevi do uspešne sindikalne kariere.
Vajgl sicer tesno prijateljuje tudi s prvakinjo SD Tanjo Fajon. Iz javnih evidenc Erarja je sicer razvidno, da je Mladi Plus od države v letih 2014–2022 prejel 752.916,17 evrov našega denarja. Se pa pojavlja tudi vprašanje, ali obstajajo še kakšni posredniki pri črpanju proračunskih sredstev, kar iz javnih evidenc ni razvidno. Jarčeva: “Očitno se je tudi Zakon o dohodnini uvrstil na seznam škodljivih zakonov, ki jih bo potrebno po volitvah nujno popraviti! 24. aprila VSI NA VOLITVE! Za politiko, ki bo delala v dobrobit ljudi in okolja, ne pa za interese kapitala! Stranka LMŠ, stranka Levica, stranka SD, stranka SAB.” Znano je, da so bile leve politične opcije v preteklosti bolj radodarne do svojih “parapolitičnih” izpostav, kot je denimo prav Mladi Plus.
Ta po potrebi skupaj “zbobna” protestnike, če gre levici za nohte, obenem pa se udinja za “civilno družbo”, da zadevo lažje prikrije. Podoben primer je tudi Inštitut 8. marec pod vodstvom Nike Kovač. Slednja se sicer posredno financira prek Pionirskega doma. Obe pa imata tudi močne “atije” oziroma dedke na visokih družbenih pozicijah. Sem bi lahko uvrstili tudi še enega vodjo protestov Jašo Jenulla. Jarčeva je hčerka nekdanjega prominentnega direktorja GPU Srečka Jarca, Kovačeva ima dedka Boža Kovača, sicer dobrega kolega Milana Kučana in člana Foruma 21 ter “atija” Miha Kovača (Filozofska fakulteta).
Jenull pa ima “atija” Hinka Jenulla, znanega državnega tožilca, ki je v komunizmu konec 80. let politično preganjal tedaj še uporniški tednik Mladina. Njegova mamica pa je Jožka Hegler, dobra stara pajdašica ljubljanskega šerifa Zorana Jankovića. Naj ob vsem tem navedemo podatek iz leta 2019, da si lahko predstavljamo kakšne enormne vsote se namenja nevladnim organizacijam iz državnega proračuna – skoraj milijarda evrov denarja. Res pa je, da imamo tudi številne koristne nevladne organizacije, katerih namen ni prikrit politični aktivizem, denimo gasilci, Rdeči križ itd. A tudi pri takšnih bo v prihodnje potrebno biti bolj pazljiv. Znana zagovornica pravic invalidov Elena Pečarič je že večkrat opozarjala na zlorabo denarja, ki je namenjen invalidski organizaciji FIHO.
Domen Mezeg