Evropski parlament se pripravlja na pomemben korak pri ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Po prizadevanjih evropske poslanke Slovenske demokratske stranke (SDS) Romane Tomc naj bi parlamentarni odbor za peticije (PETI) 24. junija 2025 potrdil resolucijo, ki temelji na peticiji zgodovinarja Mitje Ferenca.
Za slovenske poslance iz vrst socialistov, liberalcev in Zelenih je besedilo resolucije preveč “revizionistično”.
Če bo odbor dal zeleno luč, bi resolucijo lahko dokončno potrdili na plenarnem zasedanju julija 2025, poroča Delo. Tomčeva ta dosežek označuje kot zgodovinski, saj naj bi končno priznal trpljenje tisoče žrtev povojnih pobojev v Sloveniji, ki so bili dolga desetletja zamolčani. A tudi pri tem ni šlo brez polemik. Slovenski poslanci iz vrst socialistov, liberalcev in Zelenih resolucijo označujejo kot “preveč revizionistično”. Njihovo nezadovoljstvo izhaja iz prepričanja, da besedilo zanemarja širši kontekst povojnega dogajanja in se osredotoča le na eno stran zgodovine.
Odbor PETI je zavrnil tudi njihove predloge, da bi v resoluciji upoštevali tudi druge žrtve pobojev, kot so ustaši, četniki in nemški vojaki. Socialisti in njihovi zavezniki menijo, da takšen pristop pači zgodovinsko sliko in ne odraža kompleksnosti obdobja po drugi svetovni vojni.
To je razvnelo debato na X: “Kakšen pa je tisti ‘kontekst’, ki bi bojda po mnenju Nemca, Šarca, Joveve in Prebiliča upravičil izvensodni pomor 15.000 Slovencev, ki so jih maja in junija 1945 zmetali v kraška brezna in rudniške jaške?” je zapisal profil na X.
Na zapis se je odzval profil Svobodablog, ki je zapisal: “Socialna pravičnost”. Za omleto je potrebno razbiti jajce, za “lepšo” prihodnost se pač prelije malo krvi. Berite Đilasa, ampak ne narobe, tako kot ga večina, ključno sporočilo ni izpridenje novega razreda, ampak legitimizacija revolucije, ki naj bi bila potrebna in upravičena.”
“Socialna pravičnost”. Za omleto je potrebno razbiti jajce, za “lepšo” prihodnost se pač prelije malo krvi. Berite Đilasa, ampak ne narobe, tako kot ga večina, ključno sporočilo ni izpridenje novega razreda, ampak legitimizacija revolucije, ki naj bi bila potrebna in upravičena. https://t.co/2Zg4WSJnyK
— Svoboda (@SvobodaBlog) June 12, 2025
Spomnimo, da v Sloveniji ni določenega dne za počastitev spomina na umrle in druge žrtve komunizma, čeprav je prejšnja Vlada Republike Slovenije, ki jo je vodil Janez Janša, razglasila 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunizma. Na predvečer dneva spomina pa je sedanja vlada pod vodstvom Roberta Goloba to odločitev preklicala.
A. H.