“Rusofili so spremenili taktiko: sedaj več ne hvalijo kremeljskega samodržca, ampak napadajo tiste, ki želijo pomagati Ukrajini,” je na Twitterju zapisal politični komentator Tomšič.
V nadaljevanju je sociolog, univerzitetni predavatelj in publicist Matevž Tomšič zapisano pojasnil: “Še pred nekaj tedni je bilo na raznih družbenih omrežjih in v splošnem kar veliko zagovornikov Vladimirja Putina.” Tega je sedaj precej manj, kar pa ne pomeni, da teh ljudi ni več, so pa spremenili svojo taktiko, torej da ne hvalijo Putina, ampak napadajo njegove nasprotnike. Pri nas pa je prav vlada tista, ki je odločno podprla Ukrajino, kar se je posledično združilo še z odporom do premierja Janeza Janše. Treba je vedeti, da večina “putinofilov” sodi na levico. Nekdanji predsednik Milan Kučan je leta 2017 “žural” skupaj s Putinom. Tokrat pa je podal izjavo, ki jo lahko razumemo tudi kot opravičevanje ruskega predsednika.
Kučan je namreč dejal, da so določeni razlogi Putina pripravili do te akcije, da je ravnal, kot je ravnal, torej, da je Zahod tisti, ki je kriv. Na vprašanje, zakaj je v Sloveniji takšno število rusofilov, pa je Tomšič odvrnil, da Slovenija po eni strani ni bila nikdar neposredno okupirana s strani Sovjetske zveze (Rusije), razen manjši del v Prekmurju. Imeli smo relativno malo izkušenj s tem, kaj prinese sovjetska okupacija. Je pa dejstvo, da je Rusija v čislih pri levičarjih – gre za povezavo s komunizmom. Sovjetska zveza je namreč veljala za matico komunizma. In nekateri Rusijo vidijo kot njegovega naslednika. Putin sam ima do tega malce dvoumen odnos, sicer pa vemo, da gre za nekdanjega oficirja KGB, ki ima precej specifično miselnost, ki je precej podobna boljševiški miselnosti.
Rusofili so danes v stiski: Zagovarjati poskušajo nekaj, česar ni mogoče zagovarjati
Za mnenje glede uvodne Tomšičeve izjave smo prosili tudi profesorja in političnega analitika Mateja Makaroviča: “Gre za realno oceno stanja. Dejstvo je, da zaradi nekih kombinacij med ideološkimi in geopolitičnimi tradicijami imamo v Sloveniji precej tovrstnih rusofilskih nagnjenj. In na nek način so nosilci teh idej danes v neki določeni stiski, kajti, zagovarjati poskušajo nekaj, česar ni mogoče zagovarjati.” Danes zagovarjati Putinov režim dejansko ni mogoče. Zato je razumljivo, da je njihovo glavno orožje nek poskus relativizacije oziroma nenehno opominjanje, rekoč, da so tudi tisti, ki so danes na strani Ukrajine – niso brez grehov, in da tudi Ukrajina ni brez grehov. Ta retorika je vsekakor lažniva in umazana, ampak na žalost do neke mere lahko tudi uspešna oblika proputinovske propagande. Gre za relativizacijo vsega in vseh, ki posledično lahko zmanjša težo Putinovih zločinov v Ukrajini.
Domen Mezeg