Sprenevedanja in “popoldanski” zaslužki Tomaža Vesela

Tomaž Vesel je funkcijo predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije začel opravljati junija 2013. Njegov mandat traja 9 let, kar pomeni, da se mu izteče junija 2022. Njegova plača je le nekaj stotakov nižja od plače predsednika države ali vlade.

Roko na srce, delo predsednika računskega sodišča je bistveno manj stresno od dela predsednika vlade. Vendar pa Tomažu Veselu to ni bilo dovolj. Leta 2016 je s pomočjo prijatelja Aleksandra Čeferina zasedel pomemben položaj v okviru Mednarodne nogometne zveze (FIFA). Največja športna organizacija na svetu s sedežem v švicarskem Zürichu je Vesela imenovala za predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost (Audit and Compliance Committee). Za revizorsko delo je v letu 2019 prejel 246 tisoč evrov dolarjev oziroma okoli 202 tisoč evrov bruto. Podatek o plačilu je FIFA razkrila v svojem letnem poročilu. V poročilih za prejšnja leta tovrstnih podatkov niso razkrili, Vesel pa je za portal Siol.net pojasnil, da gre za podobne zneske. To pomeni, da je Tomaž Vesel v letih od 2016 do 2020 od Mednarodne nogometne zveze prejel več kot milijon evrov plačila.

Vesel je v teh dneh dejal, da gre za neprofesionalno, a plačano funkcijo, kar naj v tujini ne bi bilo nič neobičajnega. Zatrdil je, da je poravnal vse davčne obveznosti ter zneske za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje tako v Švici kot v Sloveniji. Poudarja, da so v prejemkih zajeti tudi vsi stroški službenih poti, tako da mu na koncu ostane manj kot polovica bruto zneska.

V oddaji Politično na TV Slovenija pa je povedal, da je v teh letih plačal skupno okoli 360 tisoč evrov davkov. V to naj bi bili všteti tudi davki od plače, ki jo prejema kot predsednik računskega sodišča. Če potegnemo črto, je od FIFA doslej prejel več kot milijon evrov, v Sloveniji pa na mestu predsednika računskega sodišča še okoli 336 tisoč evrov v petih letih. Skupno je to 1,336 milijona evrov. Če drži, kar je povedal na TV Slovenija, mu je v petih letih ostal skoraj milijon evrov ali 200 tisoč evrov neto letno. Dober zaslužek. Če ne bi bil z napako.

Nezdružljivost z mestom predsednika računskega sodišča

Neposredno po objavi Veselovih zaslužkov v Švici so poznavalci v Sloveniji začeli opozarjati na nezdružljivost funkcije predsednika računskega sodišča s funkcijo v organizaciji FIFA. Vesel pa se je začel izgovarjati, da je FIFA neprofitna športna organizacija, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti. Opravljanje obeh funkcij zato po njegovem zakonsko ni sporno. Pri tem se je začel izgovarjati še na Zakon o računskem sodišču oziroma njegov 16. člen, ki opredeljuje nezdružljivost funkcij na računskem sodišču z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti.

Mimogrede, Vesel si je že nekaj časa prizadeval za spremembo zakona o računskem sodišču, kar nakazuje, da se je zagotovo zavedal spornosti svojega dvojnega bogatega zaslužkarstva in je želel to tudi zakonsko ubesediti. To mu doslej ni uspelo, menda pa mu je dobro kazalo v času vlade Marjana Šarca. Poleg zakona o računskem sodišču Vesela kot državnega funkcionarja zavezuje tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). In tudi pri tem so nastale težave.

Živčnost in laži

Po razkritju svojih “honorarnih” zaslužkov je Vesel novinarjem hitel razlagati, da je pred nastopom nove funkcije v FIFA o tem seznanil Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in jo prosil za njeno stališče. Pri tem je šel celo tako daleč, da je na novinarski konferenci vidno živčen zatrdil: “V pisnem odgovoru so mi sporočili, da ne vidijo nobenega konflikta interesov in da sta funkciji združljivi. Mi je pa zelo zanimivo, da me o tem sprašujete ravno danes, kljub temu da omenjeno funkcijo opravljam že več kot štiri leta.”

Vesel je na očitke o ekscesno visokih prejemkih odgovoril, da so morda za slovenske razmere res visoki, a glede na zahtevno in odgovorno mednarodno funkcijo primerni.

Lepo in prav, vrnimo se v Slovenijo. KPK je kmalu sporočila, da v ustanovi nimajo dokumentacije z mnenjem o nezdružljivosti funkcij in nasprotju interesov pri opravljanju dodatne dejavnosti pri FIFA, ki naj bi ga bila pred leti izdala predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu. Vesel je pohitel z izjavo: “To me čudi. Dokumentacijo sem pripravljen javno objaviti sam. Takratni predsednik KPK Boris Štefanec mi je zagotovil, da gre za športno udejstvovanje in s tem izjemo po zakonu.”

KPK je nato v izjavi za javnost zapisala, da v svojem dokumentarnem gradivu omenjenega mnenja ni našla, zato vsebine ne more komentirati. Dodali so: “Po razpoložljivih informacijah je šlo pri podaji mnenja o opravljanju dodatne dejavnosti pri Mednarodni nogometni zvezi (FIFA) za neposredno komunikacijo med predstojnikoma obeh organov, kar lahko potrdi nekdanji predsednik Komisije Boris Štefanec.”

KPK prejela prijavo zoper Vesela

Na KPK so še dejali, da so v zvezi z opravljanjem dodatne dejavnosti predsednika računskega sodišča pred dnevi prejeli prijavo, ki je v fazi predhodnega preizkusa. Kot navajajo, se v tej fazi zbirajo podatki, pojasnila in dokumentacija z namenom ugotovitve dejanskega stanja in morebitnih kršitev iz pristojnosti KPK, na podlagi tega pa se odloči o nadaljnjih postopkih. “Pojasnjujemo še, da je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel KPK poročal o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije, med trajanjem funkcije, večkrat pa tudi spremembe premoženjskega stanja. Vsebine prijav premoženjskega stanja zaradi varovanja osebnih podatkov komisija ne more razkrivati,” so še sporočili.

Ogorčeni odzivi javnosti

Javnost se je na Veselovo sprenevedanje in laganje, kar glede na njegove izjave že lahko zapišemo, odzvala zelo ogorčeno. Večina se namreč še spominja, kako smo v Sloveniji več mesecev poslušali “nabijanje o kavici, kozarcu vina in nekaj rezinah pršuta”, kar naj bi že bila korupcija, zaradi katerih se je morala posloviti ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec.

Vida Kocjan