Vlada Roberta Goloba je pred volitvami obljubljala, kako bo prisluhnila državljanom in ukrepala, ko bo to potrebno. V luči draginje, ko cene letijo v nebo, je tako upravičeno obstajalo pričakovanje, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da se zmanjša zneske na računih državljank in državljanov. Namesto tega smo dočakali ukrepe, kot je omejitev temperature klime.
Medtem ko se lahko aktualna vlada pohvali z omejitvijo temperature klim, je vlada Janeza Janše sprejela ukrepe, ki so znižali zneske na položnicah, kot so: dodatek v višini 150 evrov, oprostitev plačila omrežnine, znižanje trošarine, pomoč v znesku 70 milijonov evrov in še bi lahko naštevali.
Zaradi visokih cen energentov je Janševa vlada zagotovila pomoč v obliki energetskih bonov v vrednosti 150 evrov, do katerih je bilo upravičeno 710 tisoč ljudi, boni pa so bili izplačani najkasneje do 15. aprila. Med upravičenci so bili tisti najbolj socialno ogroženi. To so upokojenci z največ tisoč evrov pokojnine, prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, invalidi, upravičenci do otroškega dodatka do vključno šestega dohodkovnega razreda, upravičenci do dodatka za veliko družino (z vsaj štirimi otroki dobijo dodatnih 50 evrov) in rejniki.
Prejšnja vlada je sprejela interventni zakon, s katerim so bili odjemalci oproščeni omrežnine in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. S tem je prišlo do prepolovitve trošarine za električno energijo. Tedanji premier je ob predstavitvi zakona povedal, da bo ukrep vplival na to, da bodo računi za elektriko za gospodinjstva nižji za od 30 do 35 odstotkov.
Če v Golobovi vladi mislijo, da so energetski frajerji, se krepko motijo. Oni bi omejevali temperature klim, vlada @JJansaSDS je sprejela številne ukrepe, ki so znižali položnice vsem 🇸🇮 državljanom. #RazlikaJeOčitna pic.twitter.com/sCgE0HDWEr
— Dejan Kaloh (@DKaloh) July 22, 2022
Poleg znižanja trošarine za bencin in dizelsko gorivo je vlada poskrbela za to, da se je v hladnih mesecih znižalo trošarini za zemeljski plin in kurilno olje za ogrevanje. Slednji trošarini sta bili kar prepolovljeni. Vlada Janeza Janše pa ni pozabila niti na pomoč podjetnikom. Za približno 14.500 gospodarskih subjektov je bila na račun povišanja cen energentov zagotovljena pomoč v višini 70 milijonov evrov. Pomoč so upravičenci prejeli do 20. aprila. Prav tako pa so bila podjetja deležna nižjih trošarin in oprostitve plačila omrežnine. Prav tako pa niso pozabili niti na kmete, saj so ti prejeli finančno nadomestilo. Šlo je za ukrep, kjer je bilo pomoči deležnih 41 tisoč kmetij. Ukrep pa je bil skupno težek 25 milijonov evrov.
Namesto učinkovitim in hitrim ukrepom, ki so v času draginje še kako pomembni, smo priča blamažam, ki jih pri premierju Robertu Golobu ni videti konca. Marsikoga je pustilo odprtih ust, ko je ta delil svoj revolucionarni nasvet glede zdravljenja covida: namesto preudarnega zaščitnega obnašanja je namreč ljudi seznanil, da sta za zdravljenje najboljši naravni zdravili morska voda in vitamin D. Kot da se je pri tem pozabilo, da mora posameznik v primeru okužbe ostati doma, kjer se lahko samoizolira. Marsikomu verjetno ne gre iz spomina nespametno postopanje vlade v zvezi s cenami pogonskega goriva iz druge polovice junija, ko je ponekod zmanjkalo tako dizelskega kot 95-oktanskega bencinskega goriva. Na račun tega marsikdo ni mogel v službo. Ker so visoke dajatve tiste, ki predstavljajo največji problem pri visokih cenah naftnih derivatov, bi bilo seveda precej bolj smotrno, če bi se Golobova vlada tedaj odločila za nižanje dajatev, ki zvišujejo cene energentom.
Prava saga se je odvila tudi v zvezi s projektom odkupa žita od slovenskih kmetov. Država se je namreč odločila, da bo do odkupa prišlo preko blagovnih rezerv, kjer bo prioriteta nizka cena. Kot da bi pozabili kako deluje prosti trg. Kmetje so se seveda raje odločili, da prodajo žita tujem kupcem, ki jim bo ponudil višjo ceno odkupa. Marsikoga je presenetilo, ko je vlada napovedala okvirno košarico 15 živil. “Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo izvedel javno naročilo za zunanjega neodvisnega izvajalca, ki bo javno objavljal cene v Sloveniji in sosednjih državah za omenjenih 15 izdelkov,” so tedaj izpostavili in dodali, da bo razpis zaključen v nekaj tednih. Glede na to, da lahko prav vsakdo primerja cene že s pomočjo reklamnih letakov v poštnem nabiralniku, obstaja pa tudi portal Letakonoša, kjer je vse na enem mestu in je primerjava cen izdelkov zelo preprosta, ne čudi, da je med državljani napovedan ukrep naletel na razočaranje. Še posebej zato, ker je hrana v trgovinah precej dražja kot smo bili vajeni v preteklosti. Očitno je temu tako, ker so prioritete drugod- pri reševanju položaja nevladnikov in “depolitizacija” javne RTVS.
Sara Kovač