V Sloveniji smo priča še enemu primeru sramotnega ravnanja z evropskimi sredstvi, tokrat pri razpisu Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije “Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile” v vrednosti 10 milijonov evrov, kjer je glavni kriterij, po katerem se delijo sredstva, namenjena usposabljanju zaposlenih, starejših od 45 let, čas oddaje vloge. Še lansko leto so se vse vloge, oddane med 8. in 9. uro, štele kot oddane istočasno, letos pa so na razpisu podjetja izgubila sredstva zaradi ene minute; ob 8.00 so bila namreč razdeljena že vsa sredstva. Zgodba je na las podobna deljenju štipendij za deficitarne poklice leta 2015, kjer so štipendije prav tako delili po sistemu kdor prej pride, prej melje, zaradi goljufij na poštah pa so morali razpis celo ponoviti.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je objavil razpis Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile, kjer je bilo na voljo 10 milijonov evrov sredstev za usposabljanje zaposlenih, starejših od 45 let. Ta razpis koristi sredstva ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Kot mnoge stvari v državi je bil tudi ta razpis izpeljan na izjemno nenavaden način, na kar nas je opozoril tudi bralec.
Najpomembnejši kriterij, na podlagi katerega se deli denar iz razpisa, je čas prejete vloge
Prvi izmed kriterijev, na podlagi katerega se deli denar iz razpisa, je čas prejetja vloge. V lanskem letu je bil razpis pripravljen tako, da so bile vloge, ki so prispele med 8. in 9. uro, obravnavane, kot so prispele istočasno, v letošnjem letu pa so podjetjem delili denar glede na čas, ko so prispele – od 8.00 do porabe sredstev. Če je na isto minuto prispelo več vlog, kot je bilo na voljo denarja, se je uporabil točkovnik kot drugi kriterij. Ker je že točno ob 8.00 prispelo več vlog, kot je bilo razpisanih sredstev, so izpadli vsi tisti, ki so oddali vlogo ob na primer 8.01 ali 8.02. Pri tem ni jasno, kako je lahko dejansko v eni minuti 390 podjetij oddalo vlogo, po vsej verjetnosti je po ena oseba oddala več vlog na poštnem okencu.
Dajejo času oddaje vloge prednost zaradi lastne lenobe?!
Racionalnih razlogov, zakaj bi sklad dajal prednost kriteriju časa oddaje vloge, ni. Lahko pa se vprašamo, ali so to morda storili zaradi lastne lenobe – ni jim bilo treba obravnavati več kot polovice oddanih vlog, torej vsej tistih, ki niso bile oddane takoj ob 8.00. Da ne omenjamo, da gre pri vsem tem le še za eno obliko terorja države nad davkoplačevalci, skrajno ponižujoče je za upravičence teh sredstev in ne nazadnje žaljivo do starejših zaposlenih, da morajo predstavniki podjetij čakati pred poštami. Če sklad deluje tako netransparentno, ne bi bilo dosti drugače, če bi vloge kar izžrebali.
Slovenija se katastrofalno odreže pri črpanju evropskih sredstev
Glede na to, da je bilo povpraševanje po sredstvih iz obravnavanega naslova bistveno višje od ponudbe že na prejšnjem razpisu, bi se sklad lahko pripravil za letošnji razpis in ustrezno povišal višino sredstev. Ob tem velja opozoriti, da na številnih razpisih ostajajo nepočrpana sredstva, in najbolje bi bilo, da bi se ta sredstva prerazporedila med razpisi. Slovenija je namreč pri črpanju evropskih sredstev naravnost katastrofalna; kot je oktobra lansko leto prek družbenega omrežja Twitter opozoril predsednik Slovenske demokratske stranke, je do takrat Slovenija v okviru tekoče sedemletne finančne perspektive, ki velja med letoma 2014 in 2020, počrpala le 9 odstotkov oziroma približno 250 milijonov evrov od 3,4 milijarde evrov sredstev, kolikor jih je na voljo.
Na podobno nepravičen način so leta 2015 delili štipendije za deficitarne poklice
Podobno nepravičnost je ta sklad povzročil že leta 2015, in sicer z uvedbo štipendij za deficitarne poklice, ki se financirajo iz enakih virov kot prej obravnavani razpis, iz Evropskega socialnega sklada in iz sredstev MDDSZ, na voljo pa je bilo 1,2 milijona evrov, kar je omogočilo pridobitev štipendije v višini 100 evrov mesečno 1.000 dijakom. Tudi tukaj so se štipendije sprva delile po načelu kdor prej pride, prej melje. Posledično se je zaradi povečanega obiska takoj sesula spletna stran sklada, prav tako pa so se pojavile dolge vrste upravičencev v prostorih sklada, nekateri so čakali že od 4. ure zjutraj. Zaradi goljufij so morali leta 2015 razpis celo ponoviti, kot izhaja iz spletne strani sklada, pa se zdaj kot kriterija uporabljata višja povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne šole in višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole. Pri štipendijah so takšno krivičnost očitno odpravili, pri drugih razpisih pa brez potrebe in smisla na novo uvajajo krivične kriterije.
Rok Krajnc