Čistke na RTV Slovenija se nadaljujejo, še preden je bilo sploh izvedeno imenovanje rednih urednikov. Po imenovanju nove uprave RTV pod vodstvom Zvezdana Martiča so stekle priprave na imenovanje direktorja TVS in nacionalnega radia, pri čemer so najprej nastavili v. d. direktorja TV Andraža Pöschla, ki je doslej vodil uredništvo za kulturo na nacionalni televiziji. A glavna tarča je bil informativni program.
Očitno se “izštevanka”, ki jo je še pred nedavnim recitiral član uprave Simon Kardum na eni od sej Sveta RTV Slovenija, uresničuje. 19. septembra je odstopila – očitno po hudih pritiskih – urednica informativnega programa TVS Jadranka Rebernik. Martičeva uprava je namreč po pozivu članov sveta delavcev zavoda – tistih torej, ki jih je po dikciji Marcela Stefančiča “jebeno več” – kakšen teden pred tem začela preverjali, ali odgovorna urednica programa izpolnjuje svoje zadolžitve. Rebernikova je bila imenovana leta 2021, potem ko je odstopila Manica Janežič Ambrožič. No, z novo upravo je nekdaj stavkajoči del zaposlenih na RTV očitno dobil krila, še zlasti člani aktiva novinarjev (ki so seveda del režimskega Društva novinarjev Slovenije), ki so ves čas poudarjali, da je (bilo) stanje pod prejšnjim vodstvom nevzdržno predvsem zaradi menda nekompetentnega vodenja. Hkrati so upravo pozvali, naj razišče in odgovori, ali informativni program 1. programa TVS še deluje tako, da lahko opravlja svoje zakonske in statutarne dolžnosti, in ali te naloge opravlja tudi odgovorna urednica programa Jadranka Rebernik.
Ko se berlinski zid podre na obe strani
Pritisk je nato dosegel svoje: Rebernikova je odstopila, na njeno mesto pa je prišla nekdanja dopisnica iz Berlina Polona Fijavž, ki je za zdaj sicer v. d. odgovorne urednice, a očitno z dovolj pooblastili, da bo v skladu z direktivo “ministrstva za resnico” (po Orwellu). Polona Fijavž se je zapisala v zgodovino kot dopisnica TVS iz Berlina z dolgoletnimi izkušnjami, a predvsem s političnim aktivizmom. Poglejmo primer: februarja 2019 je Fijavževa na Twitterju zapisala, da “nemška vlada ustanavlja državni investicijski sklad, naloga katerega bo preprečiti tuje prevzeme večjih nemških podjetij. Protekcionizem torej. Oni že vedo zakaj”.
No, ob tem naj spomnimo, da je nemško vlado takrat vodila še Angela Merkel (CDU). Seveda pa je dopisnica zamolčala bistvo, da želi nemška vlada samo preprečiti krepitev Kitajske na račun nemškega gospodarstva, nikakor pa ni šlo za vzpostavljanje nekakšnega državnega kapitalizma, kot smo ga vajeni v Sloveniji, in bi ga potem “varuhi grala” upravičevali, saj tudi Nemčija tako dela. Seveda je to samo eden od zdrsov – Fijavževa je namreč poudarek dajala tistim temam, ki bi sicer najbolj sodile v Mladino – denimo podpora multikulturnosti (da v Berlinu gradijo stanovanja za “begunce”), pa strašenju s skrajno desnico, pogovor z nekdanjim novinarjem BBC o njegovi knjigi “Kako ustaviti fašizem” itd. Zato ne preseneča, da so prejšnji teden ravno v Mladini napisali največji hvalospev novim gospodarjem na RTVS, češ da se z njimi v javni zavod končno vračata normalnost in profesionalno novinarstvo. Očitno se nadejajo tudi skorajšnje vrnitve tistega, ki je izrekel, da jih je “jebeno več”, in njegove oddaje. Da se na RTV Slovenija dogaja avtokratsko čiščenje v slogu Vladimirja Putina ali nekdaj Slobodana Miloševića, jih ne zanima preveč. Tudi ne bizarna sprememba poslovnika, s katero si je Zvezdan Martič zagotovil, da lahko tako rekoč ob asistenci le enega člana uprave odloča o vsem.
Oddaje samo za “preverjene” kadre
Učinek “nove metle” v informativnem programu se je pokazal zelo hitro. Najprej je cenzorski poseg občutil Luka Svetina, do sedaj voditelj Odmevov, a sledili so še drugi, saj je Fijavževa, leta 2007 tudi podpisnica razvpite peticije proti cenzuri, izbrisala tudi Vido Petrovčič, Jako Elikana, Igorja Pirkoviča in celo Nejca Krevsa ter Valentino Plaskan. Slednja izstopata, ker izhajata iz kroga pokojnega Saša Hribarja, Nejc Krevs je celo njegov sorodnik, a to ni pomagalo. V javnosti je zelo hitro završalo, predvsem pa po tistem, ko je Požareport objavil, da so Valentino Plaskan morali odpeljati v bolnišnico zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Izkazalo se je, da je šlo za posledice mobinga in zelo stresne komunikacije, kjer je očitno glavno vlogo odigrala Helena Milinković, ki je bila v času stavke voditeljica tistih, ki jih je “jebeno več”.
In ker se vodstvo RTVS zaveda, da je napad najboljša obramba, je sledil tudi predvidljiv odziv Polone Fijavž za Slovenske novice, češ da je v naboru ljudi, ki želijo biti voditelji Dnevnika in Odmevov, izbrala tiste, ki imajo z vodenjem res veliko profesionalnih izkušenj in ki so se v minulih letih dokazali tudi kot novinarji. “V javnem mediju gradimo informativne oddaje na novinarski kredibilnosti. Menim tudi, da ne moremo imeti petnajstih obrazov informativnega programa, ampak so štirje za Dnevnik in trije za Odmeve dovolj, še zlasti ker nam tako zelo primanjkuje novinarjev. In med temi ljudmi sem skupaj z uredniško ekipo izbrala najboljše.” No, tako Fijavževa za medije, a v zakulisju naj bi stvari potekale drugače, češ da so potrebne nujne spremembe, ki se morajo poznati tudi na ekranu, zato bodo pač v Odmevih in TV Dnevniku izključno “preverjeni kadri”.
No, tisto, kar najbolj bode v oči pri začasni prvi dami informativnega programa, pa je dejstvo, da se sedaj sama razglaša za žrtev hudih pritiskov in groženj, celo do te mere, da bo dala prijavo na policijo. Kdo ji je grozil, ni omenila, a očitno je med vrsticami mogoče zaznati namig, da se na RTVS dogaja “Trumpov sindrom” in da po njeno privrženci največje opozicijske stranke branijo svoje pozicije, medtem ko naj bi Polona Fijavž in ekipa končno “normalizirali” menda spolitizirano nacionalno televizijo (no, tako meni tudi aktiv novinarjev, ki je seveda podružnica režimskega Društva novinarjev Slovenije).
Vodstvo lagalo na tiskovni konferenci
Kako je sedanje vodstvo RTVS vpeto v miselni vzorec mimikrije, kjer so oni žrtev, drugi pa napadalci, kaže tudi dejstvo, kako so skušali prikrojiti izid glasovanja o podpori uredništva informativnega programa Fijavževi, pri čemer so nekateri mainstream mediji razglasili, da je prejela “plebiscitarno podporo” (59 od 60 članov kolektiva), a v resnici velika večina kolektiva sploh ni glasovala (skupaj je v informativnem programu 143 članov s pravico glasovanja, kar pomeni, da jih več kot polovica sploh ni glasovala). Mimikrijski sindrom se je še bolj pokazal v ponedeljek, 2. oktobra, na hitro sklicani tiskovni konferenci vodstva RTVS, kjer so prikazali menda slabo finančno stanje javnega zavoda, krivdo zanj pa seveda zvalili na prejšnje vodstvo. No, nekdanji generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough ni ostal dolžan sedanjemu predsedniku uprave Zvezdanu Martiću, ki je na tiskovni konferenci javnosti metal “papirnate leve”, češ da so morali komisijsko vdreti v nekdanjo Grahovo pisarno, da primopredaje ni bilo itd. No, Grah Whatmough je lepo razložil, kdo je imel ključe pisarne in da razlogov za komisijski vlom v pisarno sploh ni bilo. A glavno je, da sedaj skušajo staremu vodstvu obesiti velikansko finančno izgubo, čeprav je javni zavod lani prvič posloval pozitivno.
Skratka, orwellovski scenarij nastajanja novega “ministrstva za resnico” se očitno uresničuje, »avantgarda« na oblasti pa želi narediti vse, da bi nekdanje vodstvo in vse “nepravoverne” novinarje sovražilo tudi ljudstvo.
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) pozivamo upravo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) in v. d. direktorja Televizije Slovenija (TVS) Andraža Pöschla, da vzpostavita zakonito stanje v uredništvu informativnega programa 1. programa TVS, kjer je bila za v. d. odgovorne urednice imenovana Polona Fijavž. Vodstvo namreč za njeno imenovanje ni dobilo potrebnega večinskega soglasja programskih delavcev v uredništvu, zato je imenovanje nezakonito.
Direktor TVS je namreč po pritiskih na prejšnjo v. d. odgovorne urednice Jadranko Rebernik in posledično njenem odstopu za njeno naslednico imenoval Polono Fijavž, kar pa je storil, ne da bi pred tem pridobil mnenje uredništva, ki ga zahteva zakon. Nezakonitost je nato reševal tako, da so v uredništvu pozneje izpeljali izrekanje programskih delavcev o Fijavževi, a tudi potem potrebnega večinskega soglasja zaposlenih ni bilo.
21. b člen Zakona o RTVS namreč določa, da morajo direktorji za imenovanje odgovornih urednikov pridobiti pozitivno mnenje večine programskih delavcev v uredništvu, za katerega je kandidat predlagan. Če pozitivnega mnenja direktor ne dobi, mora uprava za imenovanje takega kandidata pridobiti soglasje sveta. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati svetu v soglasje tudi svojega kandidata za odgovornega urednika.
Pravico izrekanja o primernosti Fijavževe je imelo 134 programskih delavcev v informativnem programu 1. programa TVS. Glasovalo je 60 upravičencev, od katerih jih je Fijavževo podprlo 59. Slednje pa ne predstavlja potrebne večine (68 zaposlenih) programskih delavcev v uredništvu, ki jo zahteva zakon.
Glede na to je imenovanje Fijavževe še vedno nezakonito, zato pozivamo direktorja TVS, da v informativnem programu vzpostavi zakonito stanje – bodisi tako, da namesto Fijavževe imenuje drugega kandidata, ki bo imel podporo večine programskih delavcev, bodisi da izpelje nadaljnji postopek, kot ga določa zakon v primerih, ko kandidat nima potrebnega soglasja zaposlenih; da torej uprava za imenovanje Fijavževe pridobi soglasje sveta zavoda.
Upravni odbor ZNP, 2. oktober 2023
Predsednik NSi Matej Tonin je prejšnji teden na družbenem omrežju X objavil precej ostro sporočilo o dogajanju na RTVS, češ da tako ostrega posega politike v medije in javno RTV še nismo doživeli. “Ne menjajo samo vodstva RTV ali programske sheme, kot se je zgodilo že kdaj v preteklosti. Tokrat poleg vsega tega menjajo tudi vse tiste, ki so napredovali v obdobju vlade, ki ni bila “naša”. Njihova strokovnost, profesionalnost in dosežki ne štejejo. S tem se vzpostavlja nevaren precedens, da si vsaka vlada v prihodnosti lahko nastavi “naše” novinarje in brutalno obračuna z onimi drugimi. Poslanstvo javnega zavoda je profesionalno poročanje in uravnoteženo predstavljanje različnih mnenj, ne pa skrb za ideološko pravovernost. Ko politika začne nastavljati »naše« sodnike namesto poštenih in strokovnih, je konec pravne države. Ko politika začne nastavljati »naše« novinarje namesto profesionalnih in objektivnih, je to začetek konca demokracije,” je zapisal in s tem razdražil nekdanjo direktorico TVS Natalijo Gorščak, ki se želi vrniti na ta položaj. A kot kaže, je bil Toninov poseg samo, kot se temu v novinarstvu reče, “nadzor nad škodo”, ki jo je povzročila Ljudmila Novak, potem ko se je odločila, da z drugimi slovenskimi evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke ne namerava sodelovati pri terjanju odgovornosti Evropske komisije za dogajanje na RTVS. No, tako ali tako pa je bizarno, da se NSi sedaj na veliko pogaja z vladajočo koalicijo za ustavne spremembe – in to v takšni meri, da je celo mladi poslanki Gibanja Svoboda Luciji Tacer na eni od sej ustavne komisije prejšnji teden “ušlo”, ko je NSi tako rekoč razglasila za koalicijsko partnerico.
Gašper Blažič