Komentator Tomaž Štih opozarja na možnost tesne povezanosti nedavne prodaje trgovskega dela Stožic in zgradbe na Litijski v Ljubljani. Štih domneva, da bi bila zadeva lahko povezana s širšimi geopolitičnimi procesi v regiji, zlasti z Republiko Srbsko, ki stremi k neodvisnosti, in posledično tudi Rusijo.
Sprašujemo se, ali bo Balkan drugo mesto po Gazi in Izraelu, s katerim bi Rusija domnevno skušala preusmeriti pozornost svetovne javnosti proč od vojne v Ukrajini oziroma dovolj razpršiti pozornost Zahoda, da bi lažje opravila z manjšo zahodno sosedo, ki jo ima za del svojega zgodovinskega ozemlja ali vsaj vplivnega območja. Se bo tudi na Balkanu z metodami hibridnega vojskovanja preizkušalo, kako daleč lahko gre Rusija pri svojih geostrateških ambicijah? Spomnimo, da se na Finskem, v baltskih državah in na Poljskem to testira prek instrumentalizacije migracij (načrtnega spuščanja ilegalcev prek zelene meje), da bi ugotovili odpornost državnih meja in članic Nata na varnostne izzive.
V političnem diskurzu se instrumentalizira tudi ruske manjšine v baltskih državah itd. (tukaj). Na Balkanu pa sta (če izvzamemo Moldavijo oziroma Pridnestrsko republiko) vsaj dve točki, kjer je v bližnji prihodnosti potencialno mogoč oborožen spopad. Prva je Kosovo, druga pa BiH oziroma Republika Srbska. Njen predsednik Milorad Dodik je decembra lani javno zagrozil, da bo po novem letu razglasil neodvisnost te entitete. Politični komentator Tomaž Štih domneva, da bi bile določene poslovne operacije v Sloveniji (v Ljubljani) v zadnjem času lahko povezane prav s temi namerami (kot je znano, je Ljubljana leglo poslovnih operacij vplivnih poslovnežev iz dotične entitete BiH). Spomnil je na nedavni ministrski nakup stavbe na Litijski cesti (s strani ministrice Dominike Švarc Pipan) in prodajo Stožic, ki sta po njegovem zelo tesno povezani.
Opozoril je, da je transakcija za Stožice izjemno visoka in po njegovem sovpada z določenimi političnimi procesi v regiji, kapital v ozadju obeh transakcij pa je tesno povezan s Srbijo. Prav tako se mu zdi nenavadna naglica, s katero sta vlada in ministrstvo potrdila in plačala (preplačala?!) objekt na Litijski cesti. Spomnil je še, da je istega dne (28. 12.) vlada na 168. dopisni seji dodala nakup v načrt razvojnih programov in pogodbo tudi podpisala, že naslednji dan (29. 12.) pa je bil račun tudi plačan. To se je zgodilo med dvema praznikoma, ko je bila večina ljudi na dopustu. V dneh pred sklenitvijo teh poslov pa so se ključni posamezniki sestali z Zoranom Jankovićem. Mimogrede spomnimo še, da je ljubljanski župan prejemnik Putinovega odlikovanja za zasluge in krepitev odnosov med narodi.
Štih je še namignil, da bi morale biti naše obveščevalne službe izjemno pozorne na to dogajanje. Da bi bil posel na Litijski ulici izpeljan v enem dnevu (vse od soglasja vlade in podpisa pogodbe pa do plačila), mora biti po njegovem vnaprej do potankosti urejeno, brez medresorskega usklajevanja pa tega ni mogoče izpeljati, kar je bila posledica ukrepanja vladajoče garniture. In pojavlja se vprašanje o namenu. Štih se sprašuje, ali bi bilo z dejanji dela aktualne vlade mogoče financirati neodvisnost Republike Srbske in ali so v ozadju podtalne regionalne igre, v katere je vpleten del slovenske oblasti. S pravosodnega ministrstva smo že prejeli odgovor, da Štihovega zapisa ne komentirajo.
Za konec spomnimo: Janković je tako z Dodikom (prav tako velikim prijateljem Vladimirja Putina) kot tudi poslovnim svetom Republike Srbske tesno povezan. Najbogatejši poslovnež iz Republike Srbske (ki je tesno povezan tudi s tamkajšnjo vladajočo politiko) Mladen Milanović Kaja, (podjetje MG Mind) je nedavno kupil betonsko “mesto duhov” ob ljubljanskem stadionu Stožice, kjer naj bi zrasel trgovski del (tukaj). Taisto podjetje je v Sloveniji tudi lastnik gradbenega podjetja KPL.
Slednji pa večinoma posluje z Mestno občino Ljubljana (MOL). Spomnimo še, da je Milanović v preteklih letih postal lastnik največje banke v Republiki Srbski, imenovane Nova banka (tudi ene največjih v BiH). Ob tem je zanimiv podatek, da je prav Nova banka po ruski invaziji na Ukrajino prevzela tudi Sberbank v RS (tukaj). Spomniti gre še, da sta Janković in Dodik (skupaj z Aleksandrom Čeferinom, predsednikom UEFE) dejavno sodelovala v predvolilni kampanji srbskega predsednika Aleksandra Vučića (tukaj). Srbija tudi dejavno krepi svoje vojaške zmogljivosti, nazadnje z uvajanjem obveznega služenja vojaškega roka (tukaj)
Domen Mezeg