Lažem aktualne oblasti ni videti konca. Vlado Marjana Šarca, ki v petek obeležuje eno leto vladavine, so zaznamovale afere, korupcija, nobene vizije ter veliko floskul in neumnosti, ki jih stresa sam predsednik vlade Marjan Šarec. Eno izmed nedavnih laži, ki je javnost pretresla ta teden, predstavlja uradna izjava vlade, da Janković na obisku v Rusiji, kjer se je mudil predsednik vlade z delegacijo, ni del te delegacije. Očitno so v luči afere Janković vladajoči spoznali, da ljubljanski župan Zoran Janković ni primeren za slikanje na skupnih sprejemih.
Prvak Slovenske ljudske stranke dr. Janez Podobnik je v oddaji Kdo vam laže z voditeljem Borisom Tomašičem glede laži v zvezi z Jankovićem dejal, da razume, da jim je neugodno v teh razmerah, ko je prišel na dan odpis dolgov, in da se je iz tega razloga na ta način izpeljalo vnaprej dogovorjeni obisk. “Kako ljudi iritira ta stvar, kaže tudi kratek video, ki ga je posnel nekdanji mariborski župan Franc Kangler in si ga je ogledalo do zdaj že preko 310.000 ljudi. Ta v videu izpostavlja, da ga po sodiščih preganjajo zaradi 500 evrov, ki jih je dal svoji hčerki, in zaradi 40 let starega traktorja in poziva: ‘Dajmo vstat’! In se upreti temu.’ Mislim, da se bo pokazalo, da je bila to ena tistih kapelj čez rob, za katere upam, da bodo prinesle prebujanje ljudi in se bodo začeli zavedati, da ne živimo v ‘reality showu’, ampak gre za resnično življenje, našo državo, našo vlado.”
“Če se na ta način dopušča, da se odtujijo sredstva na različnih razpisih in pri velikih investicijah, potem pač nekje zmanjka. Zmanjka za plače, šole, vrtce, socialo,” je kritično opozoril Podobnik in dodal, da upa, da bo to stvari obrnilo. Prvak Dobre države dr. Bojan Dobovšek glede stanja v državi izpostavlja, da Slovenija, v kateri velja sistemska korupcija, pada na lestvici demokratičnosti, gospodarske rasti, ravno tako na Transparency International, po korupciji. “Vse to rezultira v šibki vladi in tistim pritiskom od zadaj. Če pogledamo te odpise in vse ostalo. Če so v parlamentu sprejeli takšne zakone in če so vedeli, da je to narobe, potem je to zelo hudo. Še hujše pa je, če sploh niso vedeli, kaj sprejemajo. Kdo je pripravljal to zakonodajo in kdo pripravlja te spremembe? So to isti ljudje? Vemo, da je ta zakonodaja že kar nekaj let in da se je cela vrsta takih odpisov že zgodila. Zakaj ravno zdaj ta problem? Dajmo problematizirati še vse, kar se je zgodilo, in koliko denarja se je izgubilo. Se pravi, to je čisti problem zakonodaje.”
Do oseb s sledenjem denarju
Drugi problem je problem upnikov, je izpostavil Dobovšek. “Pri poenostavljeni prisilni poravnavi imajo upniki zelo veliko vlogo, tako kot pri stečajih. Oni so tisti, ki morajo gledati. Sprašujem se, kako je lahko pri mikropodjetju sploh nastal takšen dolg? Treba je pogledati, kakšen posel je bil sklenjen, kako je dolg nastajal. Če gremo naprej. Kaj je bilo s temi terjatvami? Kdo jih je odkupoval in kako? Kje je ta denar?” Ob tem je izpostavil, da pogodbe morajo obstajati in da je naloga finančnih institucij, da to pregledajo, naloga policije pa je, da ugotovi, če je bilo kaj goljufivega. “Tudi upniki so tisti, ki lahko sprožijo postopke na sodišču, pa jih do danes ni še nihče. Treba je slediti denarju, da se pride do oseb,” je bil jasen. Poudaril je, da so ravno to glavni problemi, ki jih je potrebno razčistiti, da ljudje vidijo, kaj se dogaja.
Po besedah Dobovška ne čudi izmerjeni podatek iz Evropske unije, da v Sloveniji vsako leto izgine 3,5 milijarde evrov zaradi korupcije. “Kam bi lahko ta denar šel: za zdravstvo, čakalne vrste, bolnišnice, šole, domove za ostarele, pokojnine. Vsi bi lahko imeli dovolj,” je prepričan. Podobnik je ob tem izpostavil problematiko zakona o javnih naročilih, ki zadeva velika naročila, na primer pri gradbeništvu. Spomnil je na primer mostu čez Glinščico in drugo cev karavanškega predora. Leta 2004 je prišlo do enakih, na videz majhnih sprememb, ki so imele velike posledice. Dejstvo je, da tisti, ki ve, kaj želi narediti, na primer odpreti prostor za takšne manipulacije, in če je tako na eni kot na drugi strani isti krog ljudi, isti somišljeniki, potem so državljani in davkoplačevalci tisti, ki se jim slabo piše.
Dolžnost države je vzpostavitev zakonodaje, ki bo ščitila pred malverzacijami
Iz izkušenj, ko smo delali osamosvojitveno zakonodajo, smo morali pripraviti ogromno zakonov. Rekli so nam, da smo v pol leta naredili več zakonov kot pa 100 letih v Angliji, ki je urejena, stabilna država, je izpostavil Podobnik in dodal, da bi bilo dobro že zdaj pripraviti ključne stvari, da bi lahko dobro naravnane, pozitivne ljudi, ne glede na politično opcijo, ustrezno vključili v postopek oblikovanja bolj normalne države. “Če temeljna infrastruktura ni postavljena, potem se bodo vedno znašli tisti, ki bodo to zlorabljali. Mi ne smemo obsojati tistih, ki zlorabljajo to stvar, dolžnost države namreč je, da vzpostavi takšno zakonodajo, da bo ščitila pred malverzacijami, in da bo omogočila dobrim in uspešnim, da prosperirajo,” je izpostavil Podobnik.
Lenarčič dobil slab resor, ki nima vpliva
V oddaji so se dotaknili tudi zunanje politike. Glede dodelitve resorja za krizno upravljanje Janezu Lenarčiču je Dobovšek izpostavil, da gre za slab resor, saj nima vpliva. Slovenija bo po njegovih besedah še nazadovala med naprednimi državami Evropske unije, ker so se oblastniki in diplomacija približevali povsem drugim asociacijam, ne pa tistim državam, ki so v prvi ligi Evropske unije. Ob tem je izpostavil, da smo postavili le osebo, ki je uradnik brez političnih izkušenj.
Izpadli smo kot neka rezervna liga
“Nima zaledja, nima poznanstev in skozi to se Slovenija ni uspela plasirati. Nismo dobili ne podpredsedniškega mesta ne nekega resorja, ki je vpliven.” Skozi to bi lahko po besedah Dobovška Slovenija promovirala svoje gospodarstvo, svoj vpliv, in bi potem bili tudi uspešni pri reševanju sporov. “Zdaj pa se Slovenija samo toži, ker pa nima ustrezne podpore, ne moremo računati na ustrezen uspeh. Tukaj gre za igro velikih in mi moramo najti strateške partnerje. Če je bil konsenz, da gremo v Nato in Evropsko unijo, za katerega so Slovenci živeli, potem je prav, da se tem državam pridružimo. Imeli smo dobro osnovo, v zadnjih letih pa smo v Sloveniji nazadovali. Prehitevajo nas države, ki so bile za nami, s čimer se vedno bolj oddaljujemo od cilja, ki smo si ga zastavili,” je izpostavil Dobovšek. Po besedah Podobnika je Lenarčič vrhunski strokovnjak na svojem področju, ampak ni primeren za to mesto. “Tukaj je bila storjena velika napaka, ki leži na predsedniku vlade. Ta je vnaprej dal signal, kaj pričakujemo, in to je, da pričakujemo malo.” Po besedah Podobnika smo izpadli kot neka rezervna liga.
Spremembe so po besedah Dobovška mogoče le v izvršni veji oblasti. “Vlada lahko te stvari spremeni s tem, da imenuje prave ljudi, vzpostavi mehanizme nadzora in da se začnejo sami tako ravnati. To je treba v Sloveniji doseči.” Največji problemi so namreč po njegovih besedah v kadrovanju, ko ni jasne meje, do kje deluje politika, kje je upravni aparat in pa – javna naročila. “Tukaj je velik problem nakupov v zdravstvu in še kje drugje. Nakup žilnih upornic predstavlja le vrh ledene gore.” Ob tem je Dobovšek izpostavil, da je glede reform v zdravstvu izgubljeno eno leto, prav tako glede ureditve pokojnin, ravnanja z ostarelimi in mladimi, ki odhajajo v tujino. “Slovenija zaostaja in s pravo vlado, pravimi odgovornimi ministri, se dajo stvari premakniti,” je bil jasen.
Celotno oddajo si lahko ogledate na priloženem posnetku.
Hana Murn