“Predsednik vlade se je precej nerodno izrazil, da išče nezazidljiva, komunalno opremljena zemljišča. Ideja pa je v pravo smer. Išče se prostor, ki ni zazidljiv (zato, da je poceni!), mimo pa gre cesta ter da sta voda in elektrika (že z ustrezno pretočnostjo) v bližini. Vendar brez spremembe zakonodaje ne bo šlo,” opozarja komentator Tomaž Štih.
Po nedavnih poplavah so mnogi ostali brez strehe nad glavo, situacija pa je še bolj razgalila problematiko, ki slovenski prostor pesti že desetletja. Visoke cene in birokratske ovire številnim mladim (družinam) preprečujejo, da bi našli svoj pravi dom ter se rešili odvisnosti (od države). Prav zato pa bi potrebovali bolj liberalno zemljiško politiko, ne pa zgledovanje po zgrešenem socialističnem dunajskem modelu, k čemur se nagibajo v Levici in SD-ju. Strah, da bi nam peščica mladih vse pozidala, je odveč. Prav zato nujno potrebujemo ureditev področja gradbene zakonodaje. Vendar pa vladajoči v tej smeri ne naredijo dovolj oziroma tako rekoč ničesar. “Hiter pregled spletnih strani ministrstev pokaže, da ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za infrastrukturo in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nimajo nobenih novic glede morebitnih sprememb prostorske, gradbene ali kmetijske zakonodaje. Zadeve se premikajo prepočasi,” opozarja komentator Tomaž Štih.
Najbolje bi po njegovem bilo, če bi vlada po zgledu prejšnje ustanovila krizno delovno skupino najboljših področnih kadrov, z zelo kratkim rokom, da se pridela rezultate v okviru jasnih političnih ciljev. Štih meni, da je vseeno, če ti niso optimalni, ker se da stvari vedno naknadno popraviti. Ko je kriza, ni tako ključno vseh stvari domisliti 100-odstotno, kot je pomembno napake hitro zaznati, priznati in jih odpraviti. V nadaljevanju Štih predlaga nekaj možnih političnih ciljev: 1) Prostorsko strategijo predelati tako, da se prebivališča (stanovanja, družinske hiše) izvzamejo iz omejitev 2050, 2) Prebivališča izvzeti iz zakonov o gradnji objektov in zanje napisati poseben zakon na nekaj straneh z znatno poenostavitvijo vseh gradbenih postopkov s ciljem pocenitve gradnje, uvesti hitra “pavšalna” gradbena dovoljenja za K+N+M hiše, ki ne presegajo 100 m2 površine, omogočiti gradbena dovoljenja za gradnje izven področja (če parcela ni komunalno urejena).
3) Odstraniti kakršnekoli omejitve prostovoljne pomoči (vključno s prijateljsko), delo na črno naj se dokazuje ex post in ne ex ante, prekrške je treba dokazati in ne preprečevati, 4) Odščititi kmetijska zemljišča, pašnike, gozdove, za potrebe gradnje povsem novih (strnjenih!) naselij, 5) V okolici urbanih središč sprostiti dovolj zazidljivih zemljišč za 150.000 parcel po 400 m2 oz. Štih: “Predsednik vlade se je precej nerodno izrazil, da išče nezazidljiva, komunalno opremljena zemljišča. Ideja pa je v pravo smer. Išče se prostor, ki ni zazidljiv (zato, da je poceni!), mimo pa gre cesta ter da sta voda in elektrika (že z ustrezno pretočnostjo) v bližini.” Vendar brez spremembe zakonodaje ne bo šlo, še opozarja. Če se jo že spreminja, pa jo je najbolje spremeniti za vse in splošno olajšati ter povečati dostopnost stanovanj in družinskih hiš. Če bi radi razvoj in delovna mesta, pa vseh stavb. Bo pa to zelo težko, ker so npr. NVO-ji ideološko lobistična ovira, ki je bila že odstranjena, je pa to prav ta vlada pripeljala nazaj v gradnjo.
Domen Mezeg