Na Balkanu se te dni mudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je opravil več bilateralnih pogovorov z regijskimi voditelji. Zahodni Balkan je strateško pomemben za Nato, a obstajajo razlogi za skrb, je danes v Skopju izpostavil po srečanju z voditelji zavezniških držav v regiji. Vse strani je pozval, naj izberejo dialog namesto konflikta, medtem ko neposredne vojne grožnje na Zahodnem Balkanu ne vidi, poroča STA.
“Nato se lahko zanese na Severno Makedonijo in Severna Makedonija se lahko zanese na Nato. Zavezništvo zagotavlja vašo varnost. Bojna letala iz Grčije in Italije patruljirajo po vašem nebu in vas varujejo. To je Natova solidarnost v akciji,” je Stoltenberg izjavil po srečanju z makedonskim premierjem Dimitarjem Kovačevskim.
Pri tem je opozoril, da si “avtoritarne države prizadevajo spodkopavati našo svobodo in način življenja” tudi na Zahodnem Balkanu. Odgovor na to pa mora biti po njegovem mnenju tesnejše sodelovanje članic Nata. “Z našo vojaško prisotnostjo ter sodelovanjem z zaveznicami in partnerji smo močna sila za stabilnost v regiji.”
Nato ne vidi neposredne vojaške grožnje Rusije zaveznicam Nata
Dodal je, da Nato ne vidi nobene neposredne vojaške grožnje Rusije kateri od zaveznic Nata. “Seveda pa ostajamo previdni in pozorno spremljamo, kaj počne Rusija,” je nadaljeval.
Severni Makedoniji se je zahvalil za njeno zavezanost k varnosti zavezništva vključno s podporo Natovi misiji Kfor in pohvalil njeno pomoč Ukrajini. Pojasnil je, da je Severna Makedonija postala članica Nata marca 2020 s pomočjo prespanskega sporazuma, za katerega je dejal, da je “prispeval k dobrim sosedskim odnosom in svetlejši prihodnosti za prebivalce Severne Makedonije”.
Poudaril je še, da je Severna Makedonija primer uspešne večetnične družbe. “Regiji in celemu svetu dokazujete, da je mogoče, da različne etnične in verske skupine živijo skupaj v miru,” je dodal.
Stoltenberg se je danes v Skopju sestal tudi s predsednikom države Stevom Pendarovskim in predsednikom sobranja Talatom Xhaferijem, piše na spletni strani Nata.
V makedonski prestolnici bo v sredo sklenil turnejo s srečanjem z voditelji zavezniških držav v regiji.
V Beogradu pozval k nadaljevanju dialoga s kosovskimi oblastmi
Stoltenberg se je pogovarjal tudi s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. V Beogradu je tako kot dan prej v Prištini ustanovitev skupnosti srbskih občin na Kosovu izpostavil kot ključen korak k normalizaciji odnosov med stranema. Nadaljevanje dialoga pod okriljem EU je po njegovem mnenju edini način za zagotovitev miru.
Kot v ponedeljek po pogovorih s kosovsko predsednico Vjoso Osmani v Prištini je Stoltenberg tudi danes na novinarski konferenci z Vučićem v Beogradu podprl vzpostavitev skupnosti občin s srbsko večino na Kosovu. “To bi bil ključ za normalizacijo odnosov. Pozivam Beograd in Prištino, da se angažirata v dialogu pod okriljem EU, to je edina pot k trajnemu miru in stabilnosti,” je dejal po poročanju portala Slobodna Evropa.
Povedal je, da sta govorila tudi o napetostih na severu Kosova in pomenu misije sil Nata Kfor, ki tam skrbi za varnost. Poudaril je, da so bili vojaki Nata na severu Kosova napadeni tako v nemirih maja v Zvečanu kot septembra med nemiri in napadi v Banjski ter da je odgovorne treba identificirati in jih postaviti pred sodišče, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
V napadu na sile Kfor v Zvečanu je bilo ranjenih 93 pripadnikov sil Nata, v Banjski pa je bil 24. septembra v oboroženem napadu na kosovsko policijo ubit kosovski policist in kasneje še trije srbski napadalci. Po teh incidentih je Nato na Kosovu namestil tisoč dodatnih vojakov in organiziral dodatne patrulje na severu države.
Vučić: za ozračje nezaupanja krivi kosovsko stran
Vučić je ponovil, da bodo odgovorni za nasilje in spopade v Banjski odgovarjali v skladu s srbskimi zakoni. Znova je obtožil kosovske oblasti pod vodstvom premierja Albina Kurtija za ozračje nezaupanja na Kosovu in nasilje nad Srbi, zaradi katerega je v zadnjem letu po njegovih besedah s severa Kosova odšlo 13 odstotkov Srbov. Dodal je, da razume zahteve Nata in Zahoda, da pa ima Beograd drugačen pogled na dogajanje na severu Kosova kot Nato.
Stoltenberg je poudaril, da Nato računa “na obe strani, da bosta zmanjšali napetosti in se vzdržali dejanj, ki bi lahko prispevala k naraščanju napetosti”. V to smer ne bi šla namestitev srbskih enot blizu meje s Kosovom, je dodal. Glede tega je Vučić zatrdil, da srbska vojska “ni nikoli prekoračila svojih pooblastil”.
Ponovna vzpostavitev zamrznjenega sodelovanja med Srbijo in Natom?
Stoltenberg je še omenil “odlično sodelovanje” med Natom in Srbijo v okviru programa Partnerstvo za mir in dodal, da sta z Vučićem govorila o ponovni pripravi skupnih vojaških vaj, v katerih Srbija ne sodeluje po začetku ruske agresije na Ukrajino februarja lani. Poudaril je, da skupne vojaške vaje ne pomenijo kršitve nevtralnosti Srbije. “Beograd je jasno povedal, da potrjuje svojo nevtralnost, ki jo popolnoma spoštujemo,” je dodal.
Vučić je povedal, da bo srbski vladi predlagal, da preuči možnost ponovnega sodelovanja v skupnih vojaških vajah “z Natom in drugimi partnerji”. Pozdravil je tudi okrepitev sil Kfor na Kosovu.
Stoltenberg podcenuje Rusijo?
Strokovnjaki na področju geostrateške politike opozarjajo, da je Rusija v preteklosti dokazala, da zna biti mojstrica odvračanja pozornosti, pri tem pa zna izkoriščati lokalne etnične razkole, podpreti trde nacionalistične politike in zapletati zaostajajoče reformne programe v regiji.
Kremelj je večkrat dokazal, da je Balkan ugodno okolje za udarce proti ZDA in Evropski uniji (EU). Številni etnični, politični in socialni razpoki v regiji, skupaj z razširjenim razočaranjem nad počasnim tempom evroatlantskega povezovanja, ustvarjajo lahke priložnosti za Moskvo, da poruši evropski red po koncu hladne vojne.
Dosežki Kremlja vključujejo njegovo dolgoročno zavračanje priznanja neodvisnosti Kosova, drzen poskus državnega udara v Črni gori, podporo separatistično naravnanim voditeljem v Bosni in Hercegovini ter prikrita prizadevanja za ciljanje dobave orožja, namenjenega Ukrajini, in sejanje napetosti v balkanske meddržavne politike. Kljub intenzivnim mednarodnim kritikam zaradi njene vojne proti Ukrajini ruska vlada ne kaže nobenega znaka, da bi opustila tako trdo vedenje ali preizkušene taktike, kot je utilizacija skorumpiranih lokalnih elit. Ker pa se vojna v Ukrajini vleče, bo balkanskim voditeljem morda težje sedeti pokonci ali nasprotovati Moskvi in Bruslju hkrati.
Rusija ima v regiji več strateških ciljev. Državam Zahodnega Balkana, Albaniji, Bosni in Hercegovini, Kosovu, Črni gori, Severni Makedoniji in, kar je najpomembnejše, Srbiji želi preprečiti vstop v EU. Prav tako želi preprečiti težnje preostalih balkanskih držav, ki niso postale članice zavezništva, ter prekiniti Natove dejavnosti v regiji. S krepitvijo protizahodnih čustev in podkupljivih interesov po vsem Balkanu Moskva še bolj zaostruje pomanjkljivosti upravljanja v regiji in škodi domačim reformam, ki so predpogoj za nadaljnje vključevanje v evroatlantske gospodarske, politične in varnostne strukture.
Moskva je dolgo časa izkoriščala dolgotrajno nezadovoljstvo etničnih Srbov do Natove kampanje leta 1999, ki je privedla do ustanovitve Kosova kot neodvisne države. Sredi pogostih izbruhov med Srbijo in Kosovom velike mirovne sile pod vodstvom Nata na Kosovu še naprej igrajo bistveno vlogo pri prizadevanjih za regionalno stabilizacijo, kot dokazuje lanski porast napetosti med etničnimi Srbi in kosovskimi Albanci zaradi registrskih tablic. Medtem ko je bila Moskva med nedavno krizo stranski igralec, je hujskaška retorika ruskih uradnikov po nepotrebnem povečala splošno raven napetosti. Hkrati pa sebične prepovedi Kremlja in podpora povprečnih Srbov Vladimirju Putinu kot protiuteži Zahodu zapletajo življenje ZDA in EU. Odnosi med srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in Putinom so že dolgo zapleteni, čeprav se za lastne politične namene Vučić pogosto poslužuje proruskih politik.
I. K.