Evropski poslanci so v postopku posvetovanja podprli stališče Sveta glede predloga zakonodaje, ki v boju proti davčnim utajam predvideva obvezno avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic o imetnikih bančnih računov.
Nova pravila predvidevajo obvezno avtomatično izmenjavo informacij o stanju na bančnih računih, prihodkov od obresti in dividend med organi, pristojnimi za preprečevanje pranja denarja in davčnih utaj v državah članicah.
Davčne utaje so zlo, ki najeda javne finance
Poročevalec Emmanuel Maurel iz Francije je v razpravi dejal, da “se lahko le z vztrajnim prizadevanjem za preglednost ustrezno borimo proti davčnim utajam, temu zlu, ki najeda javne finance”. Resolucija še poudarja, da povezanost pranja denarja, financiranja terorizma, organiziranega kriminala in davčnih utaj kliče k nujnemu tesnemu sodelovanju in usklajevanju med državami članicami EU.
“Če želimo stopiti na prste davčnim goljufom, morajo davčne oblasti posameznih držav med seboj sodelovati”
Razprave sta se v Evropskem parlamentu udeležili tudi evropski poslanki iz Slovenije Romana Tomc in Patricija Šulin. Tomčeva je povedala: “Jasno je postalo, da morajo davčne oblasti posameznih držav med seboj sodelovati, če želimo stopiti na prste davčnim goljufom. Ta izmenjava mora biti samoumevna in avtomatična. Končno smo prišli do spoznanja, da potrebujemo zdravo davčno konkurenco. Ne potrebujemo previsokih davkov, ki dušijo podjetja in tudi ne individualnih dogovorov, ki izbranim podjetjem omogočajo posebne ugodnosti. Tudi dostop davčnih organov do informacij o lastnikih podjetij je eden izmed instrumentov, ki bo prispeval k temu. Vse to potrebujemo, da bomo lažje dosegali cilje socialne Evrope.”
Izogibanje plačevanja davkov, pranje denarja, korupcija in financiranje terorizma hodijo z roko v roki
“Pri učinkovitem boju proti davčnim utajam je ključna hitra, transparentna in avtomatična izmenjava podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja. Škandali okrog skrivanja offshore sredstev hodijo z roko v roki z izogibanjem plačevanja davkov, kot tudi s pranjem denarja, korupcijo, financiranjem terorizma in drugimi kriminalnimi dejavnostmi. Dostop davčnih uprav do podatkov se močno razlikujejo po vsej EU, zato pozdravljam vzpostavitev centralnega registra, do katerega bodo lahko dostopale davčne uprave v vseh državah članicah. Finančne institucije bodo sedaj lahko identificirale dejanske lastnike v primerih, ko je imetnik računa posredniška struktura,” pa je prepričana Patricija Šulin.
M. S.