Včeraj je potekal Odbor državnega zbora za zunanjo politiko, kjer so strokovnjaki s področja mednarodnega prava in zunanje politike nanizali tehtne argumente, zakaj je v tem trenutku za Slovenijo ni primerno, da prizna Palestino. Izpostavili so, da za priznanje Palestine niso izpolnjeni pogoji, ter opozorili, da vlada ni pretehtala posledic, ki jih bo priznanje imelo za odnose med Slovenijo in Izraelom. Gostje so opozarjali, da ni pravi trenutek za to, da Slovenija podpre Palestino, tudi zato, ker nima legitimnega vodstva. Poslanci iz vrst koalicijskih strank so na drugi strani poudarjali pomen čimprejšnjega priznanja Palestine ter na koncu tudi podprli predlog vlade za priznanje neodvisnosti in suverenosti Palestine.
Zvonko Černač je v uvodu spomnil, da so v poslanski skupini SDS predlagali, da se pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka o predlogu sklepa o priznanju Palestine na odboru DZ za zunanjo politiko opravi javna predstavitev mnenj strokovne in širše javnosti, ki je občutljiva tema, a so na odboru izglasovali, da za to ni potrebe.
V SDS so prepričani, da sedaj ni pravi trenutek, da podpremo Palestino, tudi zato, ker kot taka ne obstaja z legitimnim vodstvom. Dodali so, da je od zadnjih volitev minilo skoraj 20 let in da Palestino po njihovih besedah vodi teroristične organizacije Hamas.
Sopodpisnik sporazumov bo teroristična organizacija
Predstavnik komisije Državnega sveta za mednarodne odnose Bojan Kekec je dejal, da komisija priznanja Palestine ni podprla. “S priznanjem se spopad ne bo končal, kvečjemu se bo zaostril. Vprašanje je tudi koliko časa v zgodovino je potrebno iti? Je to dva tisoč let nazaj, 1948, 1967 ali kasneje? Vsaka interpretacija teh letnic je drugačna”, je povedal. Ključna stvar, ki je sporna po mnenju omenjene komisije je, da je Hamas teroristična organizacija, ki bo sopodpisnik sporazumov, njihov glavni motiv pa je uničenje druge države, Izraela. “Volitev in demokracije v Palestini ni, in kaj pridobimo s priznanjem niti točno ne vemo”.
Hamas je začrtal stopinje po kateri Slovenija stopa
V komisiji pravijo, da je Hamas točno vedel, kaj se bo zgodilo po 7. oktobru, saj to je politika Izraela glede povračilnih ukrepov. “Začrtali so stopinje po katerih Slovenija hodi in tako bo Hamas nagrajen. Nenavadno je, da se mi opredeljujemo glede mej iz leta 67, sami pa še nismo uredili svoje meje. veliko dela nas čaka doma, in nato se opredeljujmo drugod.”
Palestina ne izpolnjujejo mednarodno pravne pogoje za priznanje
Diplomat Tone Kajzer je povedal, da je vprašanje Palestine zelo kompleksno vprašanje in da je zunanja ministrica Tanja Fajon povedala veliko političnih vprašanj, ter da ima zelo razgreta čustva. Povedal je, da so tudi na Danskem imeli razpravo in so prišli do zaključka, da pravzaprav ne obstoja mednarodno-pravni pogoji o deklaraciji, ki določajo pogoje o priznanju države. “Manjka legitimnosti oblasti, tam ni bilo volitev. Če želimo delovati v skladu z mednarodnim pravom je potrebno te pogoje upoštevati.” Spomnil je, da je leta 2014 Švedska priznala Palestino in se v desetih letih ni zgodilo nič, “pa moramo vedeti, da je Švedska vsaj na deseto potenco višji donator kot Slovenija. To je strateški element, ki pa posega v dvostransko sodelovanja. Ne želim se politično izjasnjevati, vendar priznanje se ni končalo in so še vedno posledice”.
Ali bo posledica akta mir?
Dr. Ernest Petrič je kot naslednji poznavalec dejal, da razprava ni odveč, kot nekateri iz koalicije pravijo. “Priznanje ni akt vlade ampak akt države. Slovenska država bo priznala Palestino. Ta akt bo zavezoval vse bodoče vlade, in ga naslednje vlade ne bodo mogle ne upoštevati. To se moramo zavedati, da se o tem pogovori, izmenjajo stališča in se naredi konsenz”, je povedal in vprašal ali bo posledica tega akta mir? Kaj to pomeni v domačem kontekstu? Kakšen bo odnos naše države do držav, ki so vključene? “Sem na stališču, da je potrebna rešitev dveh držav, problem pa je kdaj, v kakšnem kontekstu, da bo to dejanje imelo pozitivne učinke za Palestince, mednarodno skupnost in nenazadnje za našo državo. Pri takšnih dejanjih je zelo slabo, če politiko ne vodi politika in razmislek ampak javno mnenje in kakšni drugi interesi. Tega se moramo izogniti.”
Na vidiku je bil dogovor z Izraelom, ko je Hamas napadel
Ko se je zgodil 7. oktober z vidika palestinske države je bil to velik korak nazaj, meni Petrič. “Na vidiku je bilo zaupanje in dogovor z Izraelom, a je vse to šlo po vodi. Tako malo zaupanja kot je sedaj, ga že dolgo ni bilo”. Poudaril je, da ko Slovenija odloča za naše dejanje je potrebno imeti zelo tehtne razmisleke. “Napačno bi bilo, če bi izpadlo, da je priznanje nagrada Hamasu. Zakaj Palestinci plačujejo za svoj težak položaj je, da so bili vseskozi vpeti v terorizem in ekstremizem. Spomnimo se postavljanja bomb pod šolskim avtobusom, ugrabljanja letal, ugrabljanja športnikov. Vse to je negativno vplivalo, da bi prišlo do rešitve problema.”
Priznanje lahko pogojujemo
Petrič je opozoril, da je možno priznanje pogojevati z izpustitvijo talcev. “Sprašujem se zakaj je tako malo pritiska na Hamas, zakaj so vodje Hamasa tako nečloveški, da talce ne izpustijo. To bi bila gesta z resnimi učinki”. Predlagal je razmislek, ali je možno, da se učinki priznanja vežejo na prihodno dejanje. “Tudi nam so dali pogoje, ki jih moramo izpolnit, da nas priznajo“, je spomnil na slovensko osamosvajanje in vprašal ali je pravzaprav pravi trenutek, da nagradimo Hamas, saj sploh ne vemo kaj je ta država, ki jo priznavamo?
Da je vprašanje priznanja Palestine “vroče in bo vroče še dolgo” in da bo priznanje imelo posledice za Slovenijo in zelo malo za razmere na Bližnjem vzhodu, je dejal predsednik SDS Janez Janša.
Glasova razuma in zdrave pameti Dr. Ernesta Petriča in @JJansaSDS ,
ko veter javnomnenjskih anket razmetava Golobovo koalicijo kot listje. https://t.co/JfPqVJgOGF pic.twitter.com/GmES479uxg
— Albin Vrabič (@AVrabic) June 3, 2024
Hamas je prodal lastni narod za interese Irana in Rusije
“Še 6. oktobra 2023 so bili na mizi Abrahamovi sporazumi, kjer so arabske države vzpostavljale diplomatske odnose z Izraelom. Bil je tudi že postavljen datum, ko naj bi Savdska Arabija, ki je vodilna država suitskega islama priznala Izrael. Če bi se to zgodilo, bi Iran postal dodatno osamljen”, je Janša opisal situacijo pred terorističnim napadom 7. oktobra in dejal, da Hamas ni imel za to dejanje nobenega opravičila. “S tem dejanjem je vprašanje dveh držav, ki se bosta priznali in živeli v miru, oddaljeno”. Hamas je prodal lastni narod za interese Irana in Rusije, meni Janša, saj po 7. oktobru ni bila več Ukrajina glavna tema ampak situacija v Izraelu. Priznanje bo nagrada Hamasu, je še povedal.
Izraelci ne zaupajo več v mir kot so nekoč
Janša je bil februarja letos v Izraelu in se je pogovarjal z organizatorjem Festivala miru, kjer so bili pobiti civilisti s strani Hamasa. Rekel je, da so festival organizirali, ker so podpirali mir med državama, da je bil sam bil proti Benjaminu Netanyahu ter da so z namenom organizirali festival ob meji, da se ga lahko udeležijo tudi Palestinci. Po grozljivem dogodku pa je organizator festivala rekel, da sicer še verjame v mir, ampak da mora Hamas oditi. V Izraelu je še lani javnomnenjska raziskava pokazala, da je za mir med Palestino in Izraelom naklonjena polovica prebivalcev, sedaj jih je 95 odstotkov proti, je še povedal Janša.
Hamas izkorišča otroke
Janša je še omenil, da se veliko govori, kako izraelski vojaki pobijajo civiliste. A je spomnil, da je v Izraelu demokracija, in da gredo takšni vojaki pred vojaško sodišče, medtem pa so Hamasovci nagrajeni, če ubijejo Izraelca. Poleg tega je spomnil, da v Palestini že 11-letne dečke učijo kako narediti strelivo. “To ni črno bela slika, ki se jo želi prikazati.”
Janša je ob koncu razprave to tematiko pred evropskimi volitvami označil za politično dejanje, ki ni povezano s solidarnostjo ali humanimi občutki.
Slovenija še danes ne bi bila sprejeta, če bi ubila vojne ujetnike
Franc Breznik pa je podal še širše poglede, ko gledamo državo v polnem smislu. Mednarodno sprejete države morajo sprejeti določene pogoje, kot so spoštovanje ustanovne listine OZN, človekove pravice, vladavina prava, demokratičnih načel. Spomnil je na čas, ko se je Slovenija osamosvajala in smo morali izpolnjevati dodatne pogoje, kot so odnos do reševanja jugoslovanske krize, do sosedov, meja, manjšin, mednarodnega prava. Vse to je morala Slovenija narediti in vse to smo naredili. Spomnil je na vojno, ko se je Slovenija osamosvajala in dejal, da so imeli 4500 vojnih ujetnikov, ki so ubijali, pa jih sami niso ubili, čeprav je bila vojna. “Kaj bi se zgodilo, če bi jih pobili? Še danes morda ne bi bili priznani. Bili bi na strani barbarstva in ne na strani civilizacije. Iz tega vidika moramo vedeti kdo je ta država, ki jo bomo morda priznavali.”
Potrebno je tudi pogledati tudi te države, ki so sprejele Palestino. Ali so to močne demokratične države? “Je katera jedrna država sprejela Palestino?” se sprašuje Breznik. “Tanja Fajon je velikokrat rekla, da bo Slovenijo ravno tja popeljala in da bo vodila feministično politiko. Kakšen odnos do žensk imajo v državi, ki jo priznavamo? Do otrok? Do istospolnih? Vse to so širša vprašanja, o katerih mora vlada dobro premisliti.”
A. G.