Obstajajo incidenti, ki so očitno tako eklatantni in očitni, da tudi slovensko pravosodje ne more pogledati mimo. Vrhovno sodišče je namreč sodnici ljubljanskega višjega sodišča Katarini Marolt Kuret, ki je odločala o tožbah glede posojil v švicarskih frankih, izrekel suspenz oziroma začasno odstranitev iz sodniške službe. Za ta ukrep se je odločil po prejemu obvestila o vložitvi predloga za izrek disciplinske sankcije zoper sodnico, poroča STA.
O vložitvi predloga za izrek disciplinske sankcije je predsednika sodišča obvestila predsednica disciplinskega senata pri Sodnem svetu. Predlog pa je vložil disciplinski tožilec zaradi težje disciplinske kršitve, so zapisali na vrhovnem sodišču. Dodali so, da je Katarini Marolt Kuret v zvezi z odločanjem o kreditnih pogodbah v švicarskih frankih očitana storitev disciplinske kršitve opustitve sporočila o podanih zakonskih razlogih za izločitev oziroma nadaljevanje dela v zadevi, v kateri obstaja izločitveni razlog. Takšna disciplinska kršitev šteje za težjo kršitev, so navedli na vrhovnem sodišču.
Od sodnika kot nosilca sodne veje oblasti se utemeljeno pričakuje, da bo dosledno predlagal svojo izločitev v vseh primerih izključitvenih in odklonitvenih razlogov, zaradi katerih bi lahko bila njegova nepristranskost ali njen videz utemeljeno vprašljiva, je odločitev o suspenzu utemeljilo sodišče. Suspenz bo trajal do dokončne odločitve disciplinskega sodišča, ki deluje pri Sodnem svetu, so še navedli.
Sama je imela kredit v frankih
Sodnica Marolt Kuret je med letoma 2017 in 2024 namreč soodločala o pritožbah glede posojil v švicarskih frankih, čeprav je imela tudi sama takšen kredit. Februarja lani je prvič sama predlagala svojo izločitev iz obravnavanja zadev, ki se nanašajo na posojila v švicarskih frankih. Da je tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v frankih, pa je sodišče obvestila novembra lani.
Sodnica je imela že od leta 2008 najeto posojilo v frankih, a se ni izločila iz primerov, ki so se nanašali na takšna posojila, čeprav bi se morala, saj bi to lahko vodilo do videza pristranskosti. Predsednik višjega sodišča Anton Panjan je že pred časom menil, da bi bila moralna dolžnost sodnice, da se izloči iz teh zadev, saj bi lahko obstajal videz pristranskosti.
Vendar pa je sodnica predlagala izločitev šele novembra 2024, ko je že sama vložila civilno tožbo zoper banko. Višje sodišče pred tem o njenem predlogu ni vedelo, saj ni bilo obveščeno o njeni osebni vlogi kot stranke v postopku. Kljub temu so odločili, da jo izločijo iz vseh primerov, ki se nanašajo na posojila v švicarskih frankih, a komaj od februarja 2024 naprej.
Slovensko sodniško društvo in KPK se še nista opredelila do primera
Slovensko sodniško društvo in Komisija za preprečevanje korupcije se še nista opredelila do primera. Sodni svet pa je o primeru razsodil danes. Obstajajo pa tudi drugi primeri, kot je primer profesorja Boruta Bratine, ki je zaradi posojila v frankih tožil banko, saj mu ta pred sklenitvijo posojila naj ne bi jasno predstavila tveganj.
Problematika posojil v švicarskih frankih sega v obdobje med letoma 2004 in 2008, ko je bilo zaradi valutnih razmerij ugodneje vzeti kredit v švicarskih frankih zaradi takratnega gibanja tečaja švicarskega franka. Takrat je bilo takšnih posojil okrog deset odstotkov. Januarja 2015 je nato švicarska centralna banka prenehala s politiko vzdrževanja minimalnega tečaja franka glede na evro, kar je naenkrat okrepilo frank in posojila močno podražilo. V nekaterih primerih tako zelo, da so kreditojemalci po letih plačevanja zopet bili dolžni celo več od glavnice.
Takrat so leteli očitki na banke, kreditodajalke, da ljudem niso dovolj dobro razložili valutnega tveganja pri jemanju takšnih kreditov, češ da je treba fizičnim osebam brez pravega finančnega znanja posebej podrobno razložiti, kaj vse se lahko zgodi. Državni zbor je nato z 52 glasovi na predlog državnega sveta sprejel zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Banke so takrat takoj napovedale, da bodo na zakon vložile pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za njegovo začasno zadržanje. Ustavno sodišče je nato zakon razveljavilo. Pravne bitke še potekajo.
I. K.