Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič v zadnji kolumni pojasnjuje pasti solidarnostnega prispevka, ki nam ga je pripravila vlada Roberta Goloba. Tega se bo plačevalo tudi od plačanih prispevkov za socialno varnost, od zbranega denarja bo imel tudi nekaj proračun, ne le poplavljenci, je zelo verjetno neustaven, hkrati pa ga je že od samega začetka spremljala sedaj že razkrinkana laž.
Kot pojasnjuje Šušteršič so določbe zakona o interventnih ukrepih napisane relativno nejasno (morda z razlogom?), do te mere, da zapiše: “V interventnem zakonu je cela vrsta določb, ki ljudem niso bile jasno razložene ali pa se je o njih celo na veliko sprenevedalo in ki pomenijo, da boste plačali več, kot si verjetno mislite. Če bi ga ljudje brali in razumeli, bi morda povzročil večje vznemirjenje in zgražanje javnosti kot kakšen sovražni govor.”
Posledično je zakon že od samega začetka spremljala nejasnost glede osnove za solidarnosti prispevek. Ni bilo jasno, da se bo 0,3 odstotke odvajalo od odmerjene dohodnine ali 0,3 odstotka od celotne bruto plače. Predvsem slednja možnost naj bi bila le spletna špekulacija, a se je na koncu izkazalo, da je še kako resnična, kar potrjuje 102(4). člen interventnega zakona. “To pomeni, da boste prispevek plačali ne le od neto plače, ki jo dobite na račun, ampak tudi od vsega tistega, česar ne dobite na račun, pa je del vaše bruto plače. Se pravi, tudi od akontacije dohodnine ter od plačanih prispevkov za pokojnine, zdravstvo, porodniške in poškodbe pri delu,” zapiše za Siol, nato pa nadaljuje, da enako velja tudi za vse druge dohodke, ki niso plača, se pa od njih plačuje ali obračunava dohodnina. “Med takšnimi dohodki so tudi pokojnine in nadomestila, ki jih prejemajo brezposelni, če presegajo 35 odstotkov povprečne plače. Glede na podatke za prvega pol leta je to trenutno 762 evrov bruto, kar je, mimogrede, tudi krepko manj od minimalne plače,” pojasni.
Razkrinkana laž
Šušteršič razkrinka tudi laž, ki jo je na Tarči izrekel minister za delo Luka Mesec (in pred tem vlada na svoji spletni strani), in sicer da bo solidarnostni prispevek veljal kot nadomestilo za tiste, ki ne bodo želeli oddelati solidarnostne sobote.
Nekdanji minister je pripravil tudi teoretični izračun, koliko boste morali plačati, klub temu da se boste odločili za delovno soboto.
Ne le za poplavljence, temveč tudi za proračun
Šušteršič dalje ugotavlja, da se bo denar, ki se bo zbral s solidarnostnim prispevkom, namenil tudi za polnjenje proračuna. Tako zapiše: “Delodajalec bo vašo neto plačo nakazal proračunu kot solidarnostni prispevek za bodoči sklad za obnovo, poleg tega pa bo nakazal tudi akontacijo dohodnine od vaše bruto plače na FURS ter svoje in vaše socialne prispevke, kamor je pač treba. V zakonu namreč nikjer ne piše, da je plača, ki jo zaslužite na solidarnostni dan, oproščena dohodnine in prispevkov.”
Neskladno z ustavo
Naposled pa Šušteršič razkrije še naslednje – solidarnosti prispevek je neverjetneje protiustaven. Predvidena je namreč obdavčitev vseh letošnjih dohodkov, torej tudi tistih, ki ste jih prejeli pred sprejetjem interventnega zakona, zaradi česar deluje retroaktivno. “Ustavno sodišče je že večkrat povedalo, da naknadno uvajanje dajatev na dohodke, ki so že bili prejeti, pomeni, da je takšen zakon retroaktiven,” za Siol zapiše Šušteršič.
Kar pa še ne pomeni, da bo to Ustavno sodišče prepoznalo tudi v tem primeru, dodajamo v uredništvu. Če sodimo po tem, kako je US obravnavalo novelo zakona o RTV, ki je bila evidentno protiustavna, bomo morda tudi v tem primeru naleteli na nov odklon od pravne države.
Ž. K.