Število primerov okužb in smrti zaradi pandemije novega koronavirusa po Evropi narašča. Številne države se ob tem spopadajo s protesti. To je zdravstvena kriza. Nekatere napovedi kažejo, da bi se ta kriza lahko kaj kmalu spremenila tudi v finančno, ki bi zajela območje evra.
Novi omejitveni ukrepi in zaprtje držav bodo po mnenju Matthewa Lynna, finančnega kolumnista na Telegraphu, upočasnili gospodarsko rast in oslabili evro, ki že nekaj časa izgublja vrednost. Kombinacija zadolževanja držav in slabih potez odločevalcev, ki ne vedo, kako bi se s krizo spopadli, bi lahko hitro odprla razpoke v skladu za okrevanje Evropske unije.
Načrti Evropske unije za okrevanje
EU je konec lanskega aprila sklenila, da bo ustanovila sklad EU za okrevanje. Evropska komisija je tako konec maja lani predstavila predlog načrta za okrevanje Evrope, ki so ga nato 21. julija lani sprejeli, in sicer v okviru instrumenta “Next Generation EU”. Vrednost načrta za okrevanje je 750 milijard evrov, finančna sredstva pa so namenjena odpravljanju škode zaradi pandemije novega koronavirusa. Poleg tega so sprejeli še dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027, katerega vrednost znaša 1074,3 milijarde evrov. V okviru tega bo EU podpirala naložbe, ki bodo spodbujale digitalizacijo, zeleni prehod in odpornost na nove krize. Poleg tega ima EU znotraj treh varnostnih mrež za delavce, podjetja in države članice na voljo še 540 milijard evrov. Skupna vrednost načrtov za okrevanje tako znaša 2364,3 milijarde evrov.
EU je doslej odobrila načrt za porabo sredstev EU 22 državam članicam. Načrt Slovenije je bil odobren 28. julija letos. Slovenija bo v okviru instrumenta za zagotavljanje začasne podpore za zmanjšanje tveganja brezposelnosti v izrednih razmerah (instrument SURE) prejela 1,1 milijarde evrov. Svežnji podpore zajemajo tudi podjetja, ki jim skupina Evropske investicijske banke (EIB) v okviru vseevropskega jamstvenega sklada zagotavlja posojila. Podpora zaradi pandemične krize je bila vzpostavljena tudi za države članice, ki jim mehanizem za stabilnost zagotavlja posojila v višini do 2 odstotka njihovega BDP. Načrti podpirajo tudi sektorje, ki jih je pandemija močno prizadela, kot so kmetijstvo in ribištvo ter promet. Evropska centralna banka je že lani sprožila program nakupa vrednostih papirjev v vrednosti 1350 milijard evrov.
Težave v Nemčiji pomenijo težave v EU
Nemčija, ki je gonilno gospodarstvo EU, ima še vedno prenizko stopnjo cepljenega prebivalstva. Tam se dnevno pojavi več kot 60.000 novih primerov okužb, zato se omenja celo zaprtje države. Nekateri ekonomisti so mnenja, da bi to zaprtje lahko evrsko območje privedlo do recesije. Temu nekateri oporekajo, vendar pa je jasno, da zaprtje pomeni slabše gospodarske rezultate. Zaprte tovarne ne proizvajajo izdelkov, restavracije pa ne ponujajo hrane. Prvo zaprtje v EU je zmanjšalo BDP evroobmočja za 14,8 odstotka. Danes je območje bolj odporno kot pred letom in pol, vendar pa bi še en padec povzročil konkretno škodo. V zadnjih tednih je vzporedno z naraščanjem števila okužb po Evropi prišlo do zmanjševanja vrednosti evra v odnosu do dolarja. Kot piše Lynn v Telegraphu, nezaupanje vlagateljev narašča iz več razlogov. Poleg že omenjenega zaprtja držav in ustavitve rasti gospodarstva je danes korelacija med evroobmočjem in nemškim gospodarstvom zelo tesna. Težave v Nemčiji tako povzročijo težave drugje. V tem primeru naj bi Evropska centralna banka poskušala rešiti težave in omejiti obresti, to pa bi povzročilo nenadzorovano rast inflacije. Nekatere države, kot je Francija, pa se spomladi podajajo na volišča, kar bo politike odvrnilo od sprejemanja težjih odločitev. Če se EU z vsem omenjenim ne bo mogla spopasti, bi lahko recesija celotno skupnost pognala v negativno spiralo, za normalizacijo pa bi potrebovali več let.
Klemen Pucko