fbpx

Britanski obveščevalci svarijo pred Putinom in njegovimi vojaškimi težnjami

Foto: epa

Obveščevalci Združenega kraljestva menijo, da bo Vladimir Putin ubral najbolj črn scenarij popolne invazije nad Ukrajino med naraščanjem napetosti v Ukrajini, ki je na trnih od konca lanskega leta, ko je Moskva k meji premaknila kar 100 tisoč vojakov, pa tudi tanke in rakete. Bela hiša je razmere že označila za “izjemno nevarne”, opozorila pa je tudi na morebiten napad Moskve v katerem koli trenutku. 

Razmišljanje, da bo Vladimir Putin izbral preprosto možnost pošiljanja vojakov v regijo Donbas na jugovzhodu Ukrajine in se nato pogajal, da postane neodvisna država, ki bo zagotovila varovalko med prozahodno Ukrajino in Rusijo, je bilo zelo zmotna. Na omenjeni regiji, ki je že od leta 2014 v rokah proruskih separatistov, se je pričakoval odpor, vendar je po najnovejših obveščevalnih informacijah vdor v regijo veliko obsežnejši, kot so mislili, kar pa vzbuja strah pred vojno, ki bi lahko zajela mesta. Verjamejo, da so Putinove čete postavljene skladno z njegovim novim ciljem, oklepne divizije pa naj bi se na vajah odpravile v sosednjo Belorusijo, vendar so zdaj nameščene v bližini Kijeva. 

Putin se zaveda, da vojaškega odziva s strani zahodnih držav ne bo, ker Ukrajina ne pripada Natu, podobno pa velja za gospodarske sankcije, s katerimi grozita ZDA in Združeno kraljestvo, ki se jih Putin ne boji.  Ameriški državni sekretar Antony Blinken se bo v sredo srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, preden se bo v petek v Ženevi pogovoril z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v zadnjem poskusu umiritve krize.  

Ruski predsednik Vladimir Putin (Foto: STA)

Bela hiša si želi diplomatske rešitve
Tiskovna sekretarka Bele hiše Jen Psaki je dejala, da so trenutki, ki sledijo, odločilni in da bo državni sekretar Antony Blinken ob obisku Ukrajine jasno poudaril možnost diplomatske poti. Po poročanju nekaterih uradnikov naj bi Rusija napotila agente, usposobljene za sabotažo in vojskovanje v mestih, z namenom sprožitve napada z lažno zastavo na pooblaščene sile, kar naj bi bila pretveza za invazijo, hkrati pa je okrepila kampanje na družbenih omrežjih, ki Ukrajino prikazujejo kot agresorje. Rusija je večkrat zanikala, da načrtuje invazijo in namesto tega zahtevala, da Nato Ukrajini prepove članstvo.  

Velika Britanija na pomoč Ukrajini z orožjem
Kijev je v torek pozdravil protitankovsko orožje in vojake iz Velike Britanije, za katere pravijo, da so “pomemben prvi korak” za pomoč državi pri obrambi. V ponedeljek sta dva transporterja C-17 zapustila Združeno kraljestvo z 2000 oklepnimi raketnimi sistemi in vojaki, da bi ukrajinske sile naučila, kako jih uporabljati. Toda ukrajinski veleposlanik v Združenem kraljestvu Vadim Pristajko je pozval k dodatni pomoči zahodnih sil. “Prosimo za več orožja in pričakujemo, da bomo dobili več orožja,” je gospod Pristajko povedal za oddajo Today na radiu BBC 4. “Ni me sram prositi, da bi nam pomagali z vsem, kar je mogoče, da se izognemo tej vojni. Rusija je ustavljena, ko je dejansko ustavljena, in ne, ko se Putin odloči, da je dovolj.” Diplomat je kritiziral Nemčijo, ker ni izpolnila britanske ponudbe vojaške pomoči, pri čemer se je Berlin raje osredotočil na grožnjo s sankcijami. 

Ukrajinski zunanji minister Vadim Pristajko (Foto: epa)

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da mora Rusija ostati zanesljiva pri oskrbi Evrope s plinom, nemški kancler Olaf Scholz pa razmišlja o ustavitvi plinovoda v primeru, da Moskva napade. Scholz se je v Berlinu srečal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, da bi razpravljal o naslednjih korakih, novinarjem pa je dejal, da je “jasno, da bo treba plačati visoko ceno in da se bo treba o vsem razpravljati, če bo prišlo do vojaškega posredovanja v Ukrajini”. Nemška vlada je šla celo tako daleč, da je v torek novinarje seznanila, da odklop Rusije od mednarodnih bančnih sistemov ni na mizi, kar je povzročilo jezno zanikanje iz Washingtona. Napetosti so se stopnjevale konec prejšnjega tedna, potem ko so ameriški uradniki trdili, da imajo informacije, da je Moskva uporabila sredstva za napad z omenjeno lažno zastavo.

Usposabljanje ukrajinskih rezervistov (Foto: epa)

Psakijeva trdi, da je scenarij napada že znan
Psakijeva zatrjuje, da imajo informacije, ki kažejo, da je Rusija že vnaprej postavila skupino operativcev za izvedbo operacije z lažno zastavo v vzhodni Ukrajini in da so operativci usposobljeni za urbano vojskovanje in uporabo eksploziva za izvajanje sabotaž proti ruskim lastnim pooblaščenim silam. Ob tem se je sklicevala na posnemanje knjige, na podlagi katere je Rusija priključila polotok Krim, in je vključevala dezinformacije na družbenih omrežjih, da bi Kijev prikazala kot pobudnika nasilja. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je dejal, da so obveščevalne informacije verodostojne, Kremelj pa vse obtožbe zanika. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da poročanje temelji na neutemeljenih informacijah, poroča tiskovna agencija TASS. Kljub temu je ukrajinsko obrambno ministrstvo dejalo, da pospešuje svoj načrt za oblikovanje rezervnih bataljonov, kar bi mu pomagalo hitro napotiti 130.000 nabornikov za okrepitev svojih 246.000-članskih oboroženih sil. Medtem je obrambni minister Ben Wallace včeraj v znak podpore nekdanjim sovjetskim republikam obiskal Latvijo. Uradnikom je povedal, da Združeno kraljestvo stoji ramo ob rami z baltsko državo – zaveznico Nata. Dejal je, da sta državi enotni v svoji odločenosti proti ruski agresiji. 

Tanja Brkić