Danci se za razliko od marsikoga zelo dobro zavedajo, da morajo okrepiti vojsko in kupiti novo orožje. Za to pa niso pripravljeni dvigati davkov, veliko raje bodo namreč žrtvovali priljubljeni praznik in delali dan več.
V petek bodo Danci še zadnjič uživali v brezskrbnem spomladanskem verskem prazniku, saj je tamkajšnja oblast po poročanju nemškega Die Welta sprejela odločitev, da državni praznik predstavlja oviro pri doseganju pomembnega cilja.
Ko je bil zakon glede ukinitve praznika, ki se ga v državi praznuje od 17. stoletja naprej, decembra predlagan s strani vlade, je bil ta deležen ostrih kritik verskih skupin, sindikatov in zakonodajalcev s celotnega političnega spektra. Organizirani so bili tudi protesti, ki se jih je udeležilo več deset tisoč ljudi. Kakorkoli, opozicijski poslanci se vendarle niso uspeli dogovoriti okrog razpisa referenduma o tem vprašanju. Danska koalicija socialdemokratov, liberalcev in zmernih, ki jo vodi premierka Mette Frederiksen, je med drugim poudarjala, da je predlog zakona deloma odgovor na rusko vojno v Ukrajini.
Konec februarja je danski parlament s 95 glasovi za in 68 proti odobril predlog danske vlade, da se s prihodnjim letom odpravi “Store Bededag” ali Veliki molitveni dan. Odpoved prazniku bi po navedbah vlade zagotovila dodatne 3 milijarde danskih kron (približno 430 milijonov dolarjev in 403 milijone evrov), levji delež tega zneska bo tako porabljen za povečanje izdatkov države za obrambo in njihovo uskladitev z Natovim ciljem, da se za obrambo nameni dva odstotka bruto domačega proizvoda.
Danska vlada je glede obrambnega financiranja premaknila časovnico pri doseganju cilja in si sedaj prizadeva doseči cilj do leta 2030 namesto do leta 2033 – zlasti v luči ruske vojne proti Ukrajini. “Mislim, da ni problem delati dodaten dan,” je januarja ob predstavitvi zakona po poročanju Deutsche Welle dejala premierka Mette Frederiksen in opozorila, da se v državi med drugim soočajo z ogromnimi izdatki za obrambo in varnost, zdravstvo in zeleni prehod.
Ana Horvat